Le zakaj lahko v vodi plavamo, v zraku pa ne? le zakaj se drobna železna kroglica v vodi potopi, ogromna ladja, ki je prav tako iz železa, pa plava? Na to lahko odgovorimo z eno besedo: vzgon.
No, zdaj nismo nič kaj bolj pametni, kajne? Kaj pa sploh je vzgon?
Vzgon je sila, ki deluje na telo, potopljeno v tekočini. Ta sila (sila vzgona) ima nasprotno smer od sile teže – torej silo teže zmanjšuje.
Vzgon je enak teži tekočine, ki jo telo izpodrine (Arhimedov zakon).
Enačba za izračun sile vzgona (ja, vzgon je sila) je torej:
Enačba za računanje vzgona. Kubični metri se pokrajšajo, torej dobimo enoto, ki je značilna za silo – newton
Arhimedov zakon (vzgon je enak teži tekočine, ki jo telo izpodrine) ponazorimo s primerom: Zamislimo si, da imamo ogromen kamen, ki ga sploh ne moremo dvigniti. Če pa spravimo ta kamen v vodo, ga bomo pa pod vodo verjetno dvignili – ne z lahkoto, ampak mogoče ga pa bomo. Kako to? Kar napišimo nekaj vrednosti: recimo, da ima kamen maso 100 kg. Če je iz granita, lahko s pomočjo gostote granita, ki znaša 2750 kg/m3, izračunamo volumen kamna: V = sila teže / specifično težo. Sila teže je 1000 N (ker je masa 100 kg), specifična teža je 27 500 N/m3. Izračunamo, da je volumen kamna 0,036 m3, kar je 36 dm3. Vemo (ker moramo znati na pamet), da je en kubični decimeter enako en liter in da en liter vode tehta en kilogram.
To pomeni, da je kamen izrinil 36 dm3 vode, torej je po Arhimedovem zakonu (vzgon je enak teži tekočine, ki jo telo izpodrine) sila vzgona 360 N in kaže v nasprotno smer kot sila teže. Kamen v vodi je tako za 360 N “lažji”, ima 640 N, kar je 64 kg. To še vedno (mogoče) ne moremo dvigniti, ampak kamen je skoraj za tretjino lažji.
Je zgornji primer razumljiv? Če ni, vprašajte.
Tule pa imate isto stvar (vzgon), razloženo malce drugače:
