Pozdravljeni, sedmošolci, gremo dalje z našim živalskim sistemom. Danes se bomo ukvarjali z zadnjo, najvišje razvito skupino živali – z deblom strunarji oziroma njihovim poddeblom, z vretenčarji.
Poddeblo vretenčarji delimo na pet razredov: ribe, dvoživke, plazilci, ptiči in sesalci. Za vse te skupine ste zagotovo že slišali, verjetno jih tudi poznate, vsaj predstavnike. Danes bomo na kratko predstavili vseh pet skupin in navedli njihove značilnosti:
RIBE: so vodne živali, dihajo s škrgami. Poznamo ribe kostnice (njihovo ogrodje je iz kosti), ki živijo v sladkih vodah in v morju ter ribe hrustančnice (njihovo ogrodje je iz hrustanca), ki živijo samo v morju. Med hrustančnice uvrščamo morske pse, skate, morske mačke (prva sličica je prismodarija), morske lisice …
Kostnice in hrustančnice se na prvi pogled ločijo po tem, da imajo kostnice škrge pokrite s škržnim poklopcem, hrustančnice pa imajo škržne reže. Razlik v telesni zgradbi je kar nekaj, najlepše si jih ogledate na sliki:
Posebnost rib je čutilo, imenovano pobočnica. Pobočnica je posebno bočno čutilo pri ribah, v katerem so zbrane skupine čutnih celic. Te celice imajo na vrhu posebne dlačice, ležijo pa v manjših kanalih in so preko njih povezane z zunanjostjo. Pri gibanju vode se dlačice premikajo, riba pa tako zaznava mehanične dražljaje iz okolice. Ti dražljaji so spremembe v vodnem tlaku, sprememba vodnega toka in podobno.
pobočnica pri morskem psu
DVOŽIVKE: če rečemo, da so dvoživke živali, ki živijo v vodi in na kopnem, je to napačno. Bobri, npr., tudi živijo v vodi in na kopnem, pa vendar niso dvoživke. Torej, definicija za dvoživke se glasi: dvoživke so živali, ki kot ličinke živijo v vodi in dihajo s škrgami, kot odrasle živali pa dihajo s pljuči in živijo v zelo vlažnih okoljih. Za razmnoževanje potrebujejo vodo.
Poznamo brezrepe in repate dvoživke. Med brezrepe spadajo prave žabe in krastače, med repate pa močeradi in pupki.
Takole izgleda razvojni krog brezrepih in repatih dvoživk. Pa še slika:
Koža dvoživk je vlažna, tanka, nezaščitena pred izhlapevanjem vode, zato se morajo zadrževati v zelo vlažnem okolju.
PLAZILCI: so prave kopenske živali, zaščito pred izhlapevanjem vode iz telesa jim nudijo luske, s katerimi je pokrito njihovo telo. Med plazilce spadajo krokodili, želve, kuščarji, kače …
Plazilci ležejo jajca, mnoga imajo prožno, pergamentasto lupino. Želvja jajca slovijo kot specialiteta. Na račun nabiranja jajc so nekatere vrste želv skoraj iztrebili, zato je zdaj jajca prepovedano nabirati.
Kače so breznogi plazilci, po tleh se premikajo z zvijanjem telesa. Mnoge kače so strupene, veliko pa je popolnoma nenevarnih in nestrupenih. V Sloveniji živi enajst vrst kač, samo tri vrste med njimi so strupene: gad, planinski gad in modras. Nestrupene (in seveda tudi strupene) kače so človeku koristne, saj se hranijo z manjšimi glodalci, ki človeku povzročajo škodo – z mišmi in podganami. Kač se NI TREBA bati. Kače se bojijo vas, saj ste zanje pravi velikan. Če vas bodo občutile (po tresljajih tal, ko hodite – vidijo namreč zelo slabo), se bodo čim hitreje umaknile. Pustite jih, naj pobegnejo, ne ubijajte jih, prosim.
PTIČI: za vse ptiče je značilno, da so pokriti s perjem. Celo pingvini imajo perje, ki pa je precej spremenjeno in se zelo razlikuje od perja večine ptic. Značilno za ptice je, da letijo, vendar ne letijo vse ptice. Labod je največja ptica (glede na trup), ki še lahko leti. Značilne za ptice so peruti (krila imajo žuželke), kljun in, že omenjeno, perje. Ptice ležejo jajca s trdo apnenčasto lupino. Vsi ptiči so živali s stalno telesno temperaturo. Ribe, dvoživke in plazilci so živali z nestalno telesno temperaturo – le-ta je odvisna od temperature okolice. Ptiči imajo kar visoko (glede na človeka) telesno temperaturo – tam okoli 41 stopinj celzija. Ste že držali kokoš v rokah? Kdor jo je, je lahko občutil, kako zelo topla je.
SESALCI: značilnost, po kateri prepoznamo sesalce, je dlaka. Pa so tudi tu izjeme. Kiti, npr., niso pokriti z dlako. Ampak imajo dlako – imajo namreč trepalnice. Najbolj značilni znaki sesalcev so: stalna telesna temperatura, dlaka, kotijo žive mladiče (to ne pomeni, da druge kotijo mrtve – to pomeni, da druge vretenčarske skupine ležejo jajca – z redkimi izjemami), mladiči sesajo materino mleko, dihajo s pljuči.
Sesalce delimo na tri skupine:
a) stokovci – takšnega imena nimajo zato, ker bi stokali, ampak zato, ker imajo stok ali kloako – skupno izvodilo izločal in spolnih žlez. Sem spadata kljunaš in kljunati ježek.
b) vrečarji – mladiče samice prenašajo v nekakšni vreči na trebuhu, najbolj znani so kenguruji, pa tudi koale (se spomnite risanke Cofko Cof?). Vrečarji živijo predvsem v Avstraliji.
c) višji sesalci – zajci, medvedi, miši, veverice, psi, mačke, kiti, opice, človek …
In kaj morate narediti? Napišite po tri predstavnike vsake skupine (ribe, dvoživke, plazilci, ptiči in sesalci), ki jih poznate. Poimenujte jih s slovenskim imenom (vem, da bi radi napisali med ribami morskega psa. Vsi ste že slišali zanj. Ampak, za katerega morskega psa? Velikega belega, kitovca, sinjega,… napišite raje ribe, ki jih poznate oz. ste jih že kdaj jedli, videli, jih imate mogoče celo v akvariju …).
