V sredo, 27. septembra, na svetovni dan turizma, se je v SŠGT Celje odvijalo regijsko tekmovanje v pripravi jedi – Zlata kuhalnica. Med desetimi šolami je bila tudi naša, za katero so kuhalnice vihtele Yvone Dimec iz 8. b, Brina Jež iz 8. a, Stela Prelogar iz 8. a in Ela Brina Sikili iz 8.b. Dekleta kake pretirane treme niso imela, saj so vedela, da so recepte in tehniko priprave naštudirale v nulo. Pripraviti so morale mineštro, palačinke s skuto in pijačo na osnovi šipka z dodatkom vrtnic. Komur se tele vrtnice zdijo malce ekstravagantne – državno tekmovanje bo potekalo v Novi Gorici, ki je, kakor verjetno veste, mesto vrtnic.

Kakorkoli že, dekleta so izžrebala delovno mesto številka osem. Vse tri torbe in ogromno škatlo so pritovorile v prvo nadstropje (tudi jaz sem pogumno poprijela za ročaj presneto težke škatle), poiskale pravo mizo in pričele z “mise en place”, se pravi, urejenostjo delovnega mesta. Vsa živila so imela zapakirana v plastične škatle, ki so jih redoljubno zložile na delovni pult. In potem – ja, začel se je glavni del – priprava jedi in mentorji smo po najkrajši poti morali zapustiti prizorišče ogorčenih bojev v vihtenju kuhalnice (ok, malce pretiravam).

Ko sem čez dobro uro prišla nazaj, so me pričakali otožni obrazi mojih varovank. Ojej, pa menda se ni katera urezala? Ne, ni se, dekleta so bila pač malce utrujena – skuhala so, naredila dva pogrinjka, enega za komisijo in drugega za razstavo, pomila posodo, pospravila vse v škatlo – ob tem res ne moreš imeti ust do ušes. Sicer pa so bila kar zadovoljna s potekom tekmovanja. Član komisije jim je namreč dal tudi priznanje – naredile so (natančneje – Stela) ravno prav gosto testo za palačinke. Tudi Ela je odlično kombinirala mineštro, opomba člana žirije med kuhanjem je bila samo to, da naj doda še ščep soli on pol ščepa popra. Yvone je brezhibno pripravila glavni pogrinjek, Brina pa je ravno prav hrustljavo ocvrla slanino, narezano na brezhibne kocke.

Vse tole se mi je zdelo malce sumljivo – dekletom sem namreč na poti na tekmovanje naročila, da ne smejo zmagati, ker sem imela vaj kuhanja, mineštre, palačink in šipkovega čaja prek vrh glave. Danes se bo to norenje okoli štedilnika končalo in pika.

No, pubertetnice me niso poslušale – med desetimi ekipami so bile pred komisijo poklicane zadnje, kar je nedvoumno pomenilo zlato priznanje in udeležbo na sedemdesetem Gostinsko turističnem zboru novembra v Novi Gorici. Z udeležbo mislimo seveda na državno tekmovanje.

Dekleta so se mi za neposlušnost sicer opravičile, ampak priznam, da sem se le delala ogorčeno. Kuhati z njimi je namreč pravi užitek. Boste novembra držali pesti?