Šola se je komaj dobro začela, na Tončki pa že delamo s polno paro. Ker je treba izkoristiti lepo vreme, smo v ponedeljek z osmošolci odrinili proti Ljubljani, v živalski vrt, da bi se na licu mesta prepričali, da si nista lansko leto učiteljici pri naravoslovju kar izmišljevali značilnosti živalskih vrst. No, no, ne bomo tako rekli – saj smo jima vse verjeli, ampak – nekaj pomeni poslušati in si značilnosti predstavljati, drugo pa videti v živo.
Vožnja je hitro minila, v Ljubljani nas je pričakalo sonce, v živalskem vrtu pa je b razred prestregel vodič Anže ter nas popeljal v posebne prostore, da bi si podrobno ogledali tri živalske predstavnike. Bil je zelo skrivnosten in ni hotel nič povedati, katere živali čakajo, da se bodo predstavile našim učencem.
Ko je prinesel v učilnico nekaj dolgega, pisanega, zavaljenega, se je nekaterim učencem naredil cmok v grlu. Toda kača – kraljevi piton, kot je pravilno ugotovil Alex, je bila zelo prijazna, miroljubna in, nam se je zdelo, malce lena. Skoraj vsi smo jo pobožali, nekateri so si jo obesili celo okrog vratu. Spoznali smo, da kače niso sluzaste, pač pa imajo gladko, suho kožo oziroma luske in da so zelo čiste živali.
Prijazna kača gor ali dol, nekaterim se je odvalil kamen od srca, ko jo je Anže nesel nazaj v terarij in se vrnil z ljubkim, belkasto-rožnatim ježkom. Vsaj tako smo mislili. Anže pa nam je razložil, da to ni ježek, pač pa tenrek – žival, ki z ježi nima veliko skupnega, razen zunanjega izgleda (podobno kot delfini in ribe – no ja, ježki in tenreki so si le bolj sorodni).
Tretje živali, ki jo je prinesel Anže, pa nismo videli, ker jo je skrival v pesti. Le kaj bi to bilo? Nekateri so bili tako pogumni, da so jo pobožali skozi odprtino med prsti, ne da bi sploh vedeli, kaj božajo. Na koncu je Anže razprl dlan in pokazalo se je nekaj rjavega, ploščatega, s šestimi členastimi nogami in širokim “hrbtom”. Izvedeli smo, da je to madagaskarski sikajoči ščurek, prav prijazna živalca, katere noge nas pa malo praskajo, če nam leze po roki.
Bilo je toliko zanimivega, da se še zavedali nismo, kako hitro je minila urica v zoološki učilnici. Čakalo nas je opazovanje hranjenja morskih levov in izpolnjevanje delovnih listov – no, delovne liste smo izpolnili potem, ko smo si natančno ogledali izbrane živalske vrste in se seznanili z njihovim načinom življenja, razmnoževanjem, prehranjevanjem in življenjskim okoljem.
Naj vam zaupamo, da nismo samo garali – na koncu naravoslovnega dne smo imeli tudi nekaj časa za sprostitev – nekateri so ga izkoristili za skakanje po trampolinu, drugi za hladno pijačo in tretji za sladoled.
Na poti domov smo družno ugotovili, da je takle naravoslovni dan zelo zabaven, pa še znanje od lanskega leta smo obnovili, utrdili in izvedeli marsikaj zanimivega.
