Dragi moji devetošolci, še malo, pa se bomo lahko tudi v živo srečali v šoli. Jaz se že pošteno veselim, kaj pa vi? Tukaj je izpolnitev moje obljube – odgovori na vprašanja, ki so bila objavljena na spletni strani v sredo, 6. maja. Svetujem vam, da jih pazljivo preberete, popravite vaše odgovore (nekaterim sem jih že jaz oz. učiteljica Žveplanova) in si čimveč zapomnite. Zdaj pa kar k odgovorom:

1. Pri procesu fosilizacije se največkrat ohranijo trdi deli organizmov, pri živalih kosti, zobje, kremplji, oklepi, pri rastlinah pa oleseneli deli.
2. Mumifikacija in karbonizacija sta procesa nastajanja fosilov. Mumifikacija – v suhem in vročem ali suhem in mrzlem podnebju se organizem izsuši, ne da bi razpadel. Karbonizacija – v okolju brez kisika (npr. pogreznitev v blato) organizem poogljeni.
3. Mednarodno sprejete (osnovne) kategorije naravnega sistema so: vrsta, rod, družina, red, razred, deblo in kraljestvo.
4. Fosilizacija je fizikalno – kemijski proces, v katerem nastajajo fosili.
5. V boju za obstanek se organizmi trudijo, da preživijo tako dolgo, da imajo potomce. To dosežejo s svojimi sposobnostmi, ki izstopajo iz povprečja.
6. Za mezozoik je značilno, da ga razdelimo na tri osnovna obdobja: trias, jura, kreda. Dinozavri v juri zasedejo vsa življenjska območja – vodo, zrak in kopno. Na koncu krede izumrejo.
7. Bistvo prekomernega potomstva je, da preživita v boju za obstanek (v povprečju) dva osebka, ki imata potomce. Tako se ohranja naravno ravnovesje.
8. Srna beži pred volkom. Če jo volk ujame, srna podleže in je volk zmagovalec. Če pa srna volku ubeži, pa volk ostane lačen, izgublja energijo. Če se mu to zgodi večkrat, lahko pogine od lakote.
9. Mutacije so spontane spremembe na genetskem materialu, ki so dedne. Lahko jih pa povzročajo tudi težke kovine, radioaktivno sevanje in nekatere kemikalije.
10. Prednosti – večji pridelek, manjša občutljivost za škodljivce, več hranilnih snovi, daljša obstojnost. Pomanjkljivosti – ni (še) dovolj raziskav, ki bi potrdile popolno neškodljivost teh izdelkov, mogoča strupenost, nenameren prenos genov z gensko spremenjene rastline na »normalno« rastlino, mogoči nepričakovani učinki.
11. Živi fosili so organizmi, ki so se ohranili skoraj nespremenjeni milijone let. Zelo, tudi v malenkostih, so podobni svojim prednikom.
12. travnik – biotop – neživa narava: zemlja na travniku, blato, rosa, dež, ki pade nanj, zrak med rastlinami in v zemlji, mineralne snovi v zemlji, pesek, kamenčki, sneg pozimi. Biocenoza – živa narava – trave, cvetice na travniku – ivanjščice, marjetice, zvončnice, kukavičje lučce, regrat, trpotec, zlatice,… živali: deževniki, pršice v zemlji, bakterije, metulji, čebele, kobilice, polži, mravlje, pikapolonice, slinarke … Sami si izdelajte (s pomočjo literature) podobno še za morje, jezero, gozd, mlako.
13. Populacija – skupina osebkov iste vrste, ki živijo v istem času na istem prostoru, se med seboj razmnožujejo in praviloma ne ali redko prihajajo v stik z drugimi populacijami iste vrste. Primer: populacija deževnikov na travniku pri OŠ Tončke Čeč. Življenjska združba – vsi organizmi (bakterije, glive, rastline, živali) v nekem ekosistemu (v bistvu je to biocenoza) – biocenoza travnika pri OŠ Tončke Čeč. Organizem – posamezen osebek neke vrste – katerikoli posameznik.

14. Štiri kraljestva: kraljestvo bakterij, gliv, rastlin in živali.
15. Neokameneli fosili: žuželka v jantarju, zamrznjen mamut v Sibiriji, izsušeno truplo živali v puščavi, Oetzi
16. Fosili so ostanki davno živečih organizmov, ki so se ohranili na različne načine.
17. Petrifikacija in inkrustacija sta procesa nastajanja fosilov. Petrifikacija – okamnitev – organske snovi organizma nadomestijo mineralne snovi iz okolice. Ostanki organizma se spremenijo v kamen. Inkrustacija – ostanke organizma prekrije mineralna skorja (crusta), ostanki se ohranijo.
18. Line je izdelal kriterije za razvrstitev bitij v višje sistematske enote na podlagi telesnih značilnosti in zunanjega izgleda.
19. Naravni izbor je posledica boja za obstanek.
20. Reakcijska norma – obseg neke lastnosti, v okviru katerega se organizem lahko prilagaja okolju za tisto lastnost (primer imate napisan v zvezku).
21. Naravni izbor je proces, boj za obstanek, v katerem preživijo in imajo potomce tisti, ki so najbolje prilagojeni na okolje, v katerem živijo.
22. Paleozoik – šest obdobij: kambrij, ordovicij, silur, devon, karbon, perm. V zažetku je življenje omejeno na morje, kasneje se razširi v sladke vode in celo na kopno. Veliko nevretenčarjev, pojav prvih vretenčarjev – ostrakodermov, pojavijo se prve kopenske rastline psilofiti, ribe pljučarice, prve dvoživke – ščitoglavci, pojav plazilcev – seimuriji, žuželke, veliko praprotniv, pojavijo se prve semenovke.

Mezozoik – glej odgovor št. 6.

23. Rdeča biotehnologija – področje medicine, uspešno rešuje človeška življenja, matične celice, vzgoja različnih tkiv (koža) iz njih, izdelovanje bioloških zdravil za nekoč neozdravljive bolezni, odprava neplodnosti. Pomanjkljivosti: pojavljajo se številne etične dileme.
24. Umetno kloniranje: vzamejo jajčno celico samice, ji odstranijo jedro, v »prazno« spolno celico vstavijo telesno celico te samice ali kateregakoli drugega osebka iste vrste. Nato tako celico vstavijo v maternico samice – klon se razvija.

Primeri naravnih klonov: enojajčni dvojčki, dve amebi oz. katerakoli enoceličarja, ki nastaneta z delitvijo matičnega osebka, rastlina, ki je zrasla iz potaknjenca ali s pomočjo grobanja.

25. Snovi, ki krožijo, so anorganske in organske. Krožijo s pomočjo dveh procesov: fotosinteze in razkrojevanja. Zelene rastline s pomočjo fotosinteze pretvarjajo anorganske snovi v organske. Te organske snovi so osnovna sestavina biomase – tkiva, organi in živi organizmi. Ko živi organizmi poginejo oziroma propadejo, to odmrlo organsko snov razkrojevalci razkrojijo v anorganske snovi, da jih lahko rastline spet uporabijo za fotosintezo.
26. Modifikacije so spremembe, ki nastanejo na fenotipu (zunanji izgled in način delovanja osebka) zaradi vpliva genotipa in vplivov okolja. Niso dedne, če vplivi iz okolja izginejo, izginejo tudi modifikacije. Primer – gostejša dlaka sesalcev pozimi, porjavelost človeške kože poleti ali na morju.

Mutacije so spontane spremembe na genetskem materialu, ki so dedne. Lahko jih pa povzročajo tudi težke kovine, radioaktivno sevanje in nekatere kemikalije. Npr. črna ovca, bela vrana, noge prednikov kitov so s pomočjo mutacij postale plavuti.

27. Razmere na Zemlji, ki so omogočile nastanek življenja: v atmosferi ni bilo kisika, bile so pa druge snovi, ki so bile sicer anorganske, vendar zgrajene iz biogenih elementov: voda, metan, amonijak, ogljikovi oksidi, dušikovi oksidi, hlapi žveplove kisline. Bili so prisotni tudi trije močni viri energije: strele ob nevihtah, UV žarki, vulkanski izbruhi.Pod vplivom teh energij so se vezi med atomi v anorganskih molekulah cepile, nastajale so nove molekule, dolge, iz velikega števila atomov, dokaj komplicirano zgrajene – prve organske snovi: peptidi, beljakovine in nukleinske kisline.
28. Kenozoik: delimo ga na dve obdobji, terciar in kvartar. Začel se je pred 70 milijoni leti in še vedno traja. Za zemeljski novi vek je značilen razvoj višjih sesalcev, zato to obdobje imenujemo tudi doba sesalcev. Klimatske razmere so povzročile postopen prehod listnatih gozdov  v stepe, pri tem so se razvijale rastline enokaličnice – trave. Od živali so prevladovali kopitarji. Najmlajše obdobje zemeljskega novega veka – kvartar – imenujemo tudi doba človeka, ki je kljub majhnosti in telesni šibkosti kljuboval naravi. Pri tem mu je pomagal razum.
29. Ščitoglavci – so prvi kopenski vretenčarji oziroma dvoživke; ostrakodermi – prvi vretenčarji; resoplavutarice – ribe, iz katerih so se razvili ščitoglavci; trilobiti – slovensko trikrparji, členonožci, vodilni fosili iz kambrija (vodilni fosil pomeni, da so fosile teh organizmov v tem obdobju po celem svetu našli največ).
30. Živi fosili: rastline – ginko, sagovec, velbičevka; živali: amoniti, kljunaš, kljunati ježek, ostvar, riba latimerija. (poglejte si slike na internetu!)
31. Analogni organi – imajo različen izvor, ker pa so skozi milijone let opravljali enake naloge, so si postali podobni po zunanji obliki. Primer sta krilo metulja in krilo (bolj pravilno je perut) ptiča. Krilo metulja se je razvilo iz kožne gube, perut ptiča pa je prednja okončina vretenčarja – torej popolnoma različen izvor. Za analogne organe pravimo, da so se razvili s konvergentnim razvojem – razvojem z zbliževanjem – različen izvor, enak razvoj.

Homologni organi – imajo enak izvor, ker pa so skozi milijone let opravljali različne naloge, so si postali zelo različni po zunanji obliki. Primer sta prednja noga konja in perut ptiča. Oba organa sta prednji okončini vretenčarja – torej popolnoma enak izvor. Razvoj pa je drugačen, saj je konj uporabljal svojo nogo za hojo po trdih, zbitih stepskih tleh, ptič pa svojo perut za odrivanje zraka in jadranje na njem. Za homologne organe pravimo, da so se razvili z divergentnim razvojem – razvojem z razdruževanjem – enak izvor, različen  razvoj.