Ali ste že slišali tisto znamenito zvito vprašanje: Kaj je težje, 1 kg svinca ali 1 kg perja? Veliko jih seveda odgovori, da je težji svinec. Pa ni res, seveda ne. Vseeno je, ali tehtamo 1kg svinca ali 1 kg perja, pri obeh bo tehtnica pokazala enako – en kilogram. V čem pa je razlika? Seveda, za en kilogram perja moramo imeti že kar veliko vrečo tega, za en kilogram svinca pa bo zadostovala že manjša kepa. Torej, v tem primeru se svinec in perje nista razlikovala v masi, razlikujeta se pa v gostoti. In kaj gostota je? Definirana je kot masa na enoto prostornine. Se bere komplicirano? Ja, seveda se. Kaj pa, če napišem takole: Gostota nam pove, kolikšno maso ima en kubični meter ali kubični decimeter snovi. To je že bolj jasno, kajne? Torej, če imate 1 dm3 vode (saj veste, da je 1 dm3 = 1 liter – to morate znati na pamet, se razume) in jo položite na tehtnico, bo tehtnica pokazala 1 kg. Torej, 1 kg vode ima volumen 1 dm3. Voda ima gostoto 1 kg/dm3 ali 1000 kg/m3 (tudi to morate od danes naprej znati na pamet).

Oznaka za gostoto je grška črka ro – kot taka zelo vijugasta številka devet. Enačba za izračun gostote pa se glasi:

gostota = masa/volumen          Enota za gostoto je kg/dm3 ali kg/m3   Na tabli bi vse to izgledalo takole:

Torej, če ima neka snov večjo gostoto kot druga, pomeni, da bo pri enaki masi prva snov imela manjši volumen kot druga. Praktični primer: če vam na nogo pade kocka stiropora z robom en decimeter, boste stvar zlahka prestali. Če  vam pade lesena kocka enake velikosti, bo stvar malce bolj boleča. Nihče si pa ne želi, da mu na nogo pade svinčena kocka. Tak dogodek bi se verjetno končal pri zdravniku.

Torej, ponovimo: gostota in masa sta v premem sorazmerju – večja gostota snovi pomeni tudi večjo maso ob istem volumnu.

Gostota in volumen sta pa v obratnem sorazmerju: ob isti masi ima snov z večjo gostoto manjši volumen, snov z manjšo gostoto pa večji volumen.

Aha, še nekaj pomembnega. Gostota je splošno znana lastnost snovi. Vsaka snov ima svojo lastno gostoto. Teh se seveda ni treba učiti na pamet, tabele gostot najdete v učbeniku na str. 120, v delovnem zvezku pa na strani – hja, to pa ugotovite sami.

Razumljivo? Preberite trikrat, štirikrat, petkrat, poskusite si stvari predstavljat, potem pa rešite naloge v učbeniku na str. 121 – 1., 2. in 3.

Naslednji teden pa se dobimo v video – učilnici in poklepetamo o tej snovi. Ne pozabite – 8. a ob 10.00, 8. b ob 10.50.