Po domače “prehitro” prebavi imenujemo driska. Verjetno jo vsi poznate. Lahko nastopi zaradi različnih vzrokov, najpogosteje, če pojemo kaj takega, da nam izrazito škodi – prestara, pokvarjena hrana, preveč začinjena hrana in podobno.
O driski govorimo, ko je izločanje blata pogosto, večkrat na dan, blato pa je mehko in tekoče. Z drisko se včasih spopademo preprosto, ker smo kaj napačnega pojedli, včasih pa zato, ker smo se okužili s bakterijami. Odrasli in starejši najstniki si lahko sami ob driski pomagajo dva dni, če traja dlje časa, je treba obiskati zdravnika, saj je lahko izguba vode prevelika in pride do močne dehidracije (velika izguba tekočine iz telesa).
Zelo pomembno je, da ob driski prilagodite prehrano.
Samozdravljenje pri otrocih, dojenčkih in starejših se priporoča le en dan, nato je nujen obisk zdravnika. V tem času bi se moralo stanje izboljšati, če upoštevamo naslednje ukrepe: posameznik si ob driski lahko pomaga s pitjem večjih količin tekočine, nesladkanega čaja, vode in bistre juhe brez zakuhe. Odlični sta korenčkova juha in prežganka – juha z jajcem. V času driske je treba uživati trdo hrano, ki ne vsebuje preveč vlaknin, ker vlaknine še bolj spodbujajo izločanje blata. Odlična izbira je kuhan riž, saj riževa sluz pomaga pri diareji (drugo ime za drisko). Prav tako je priporočeno uživati zmečkane banane in naribana porjavela jabolka, krompir, pretlačene testenine (bele), preprečenec in krekerje in zelenjavno kašo.
Obvezno se je treba izogibati mleku in mlečnim izdelkom, sladkorjem, čistim maščobam in čisti, surovi zelenjavi. Presladka hrana, kot so sokovi in sladkarije, so prav tako odsvetovani. Izogibati se je treba tudi mastni, težki, začinjeni hrani in kavi, saj deluje kot diuretik in lahko še bolj spodbudi izločanje blata. Odlične so tudi suhe borovnice, ki jih pripravljamo kot čaj. Pomagata tudi indijski in ruski čaj, a sta priporočljiva le za odrasle.
V prehrano je treba vnesti tudi dobre bakterije, saj se v času driske poruši ravnovesje bakterij v črevesju. Zgodi se, da patogene(škodljive) bakterije prevladajo nad dobrimi, zaradi česar je treba znova vzpostaviti zdravo ravnovesje bakterij. To lahko storimo s probiotiki – zdravimi bakterijami. Probiotične bakterije so naravno prisotne v fermentiranih živilih, kot so kislo zelje, repa in fermentirani mlečni izdelki. A ker se je tem v času driske bolje izogniti, probiotike v tem času raje vnesemo s pomočjo praškov ali napitkov, ki jih kupimo v lekarni. Za otroke so na voljo še probiotične kapljice. V teh izdelkih so probiotiki sami, lahko pa jih kombinirajo tudi z vitamini B, ki jih v času driske lahko primanjkuje. Pri driski si lahko pomagamo tudi z medicinskim ogljem ali s posebnim gelom, ki nase vežeta pantogene bakterije in jih izločata iz telesa.
Vir: https://vizita.si/zdravje/kaj-jesti-ce-se-spopadate-z-drisko.html
Prežganka je peprosta domača juha, ki je bila nekoč ena najpogostejših jedi na slovenskih mizah, danes pa si jo navadno pripravimo samo takrat, ko smo prehlajeni ali imamo prebavne težave. Juha namreč blagodejno vpliva na prebavo, zapira črevo in regulira odvajanje, predvsem pa nas prijetno pogreje in okrepča.
Recept za prežganko:
Sestavine:
V loncu segrejemo olje ali razpustimo maslo. Po vroči maščobi potrosimo moko in jo na šibkem ognju med mešanjem svetlo do rahlo rjavo popražimo. Pazimo, da moke ne zažgemo!
Postopoma prilivamo mrzlo vodo ter nenehno mešamo, da ne nastanejo grudice (najbolje je, da mešamo s šibo oziroma metlico za stepanje:
šiba ali metlica za stepanje
Po okusu začinimo s soljo, po želji tudi s kumino, in juho kuhamo 5 minut, da zavre.
V posodici dobro razžvrkljamo jajca in jih med nenehnim mešanjem počasi zakuhamo v vrelo juho. Kuhamo še 1 do 2 minuti, da jajce zakrkne, potem pa lonec odstavimo, juho serviramo v skodelice ali globoke krožnike in takoj postrežemo. Po juhi pred serviranjem po želji potrosimo malo sesekljanega peteršilja in/ali drobnjaka.
Ste jo skuhali? Kak se vam je zdel okus? Sicer so ledeni možje in Zofka že odšli, pa vendar še tekne, tudi v teh dneh, čeprav je že topleje.
