Pozdravljeni, spet smo skupaj. Danes bomo govorili o snovi, ki jo 9. b že nekoliko pozna, za 9. a pa je popolnoma nova. Nič zato, z učiteljico Petro sva tu, da vam pomagava, če se vam bo kaj zataknilo.
Naslov poglavja je BOJ ZA OBSTANEK IN NARAVNI IZBOR. V učbeniku to snov najdete na straneh 36 – 41, 68 – 77.
Verjetno vsi veste, da je evolucija počasno spreminjanje vsega živega. Evolucija poteka s pomočjo mutacij, ki so dedne spremembe na genotipu (genotip je zbir vseh genov v celicah nekega organizma). Mutacije se pojavijo spontano – same od sebe, lahko pa se pojavijo tudi zaradi delovanja nekaterih dejavnikov – radioaktivnega sevanja in vpliva težkih kovin (živega srebra, kadmija, svinca, arzena, ipd.). Večina mutacij je zelo škodljivih, zato organizmi, pri katerih se pojavijo, takoj poginejo, odmrejo, propadejo, karkoli že.
Nekaj takih mutacij (manj kot 1%) pa je koristnih, saj pomagajo osebku, da se bolje prilagodi okolju, v katerem živi (npr., če se na Antarktiki skoti beli medvedek s še gostejšo dlako, kot jo imajo beli medvedi navadno, bo to zanj dobro – če seveda odštejemo globalno segrevanje L ). Zanimivo je, da je lahko ista mutacija za nek organizem škodljiva, za drugega pa koristna – npr., če se skoti bela miš v okolju, kjer večino leta leži sneg, je to ok. Če pa se bela miš skoti v naših gozdovih, bo tako zelo opazna, da ne bo imela časa odrasti – takoj jo bo kaka kuna ali podlasica pohrustala.
Obstaja pa še ena vrsta sprememb, ki se pojavi zaradi vpliva okolja. Te vrste sprememb se imenujejo modifikacije. To so spremembe na fenotipu (fenotip je zunanji izgled osebka in način delovanja organizma – določata ga genotip in okolje) in niso dedne.
Primer:
- Ko greste poleti na morje, porjavite – ker je okolje, oz. sončni žarki so to povzročili. Ko spremenite okolje (pridete domov s počitnic), porjavelost sčasoma izgine.
- Rogačevi samci na sliki so vsi osebki iste vrste, pa vendar so zelo različno veliki. Od kod takšne razlike?
Rogačeve ličinke se hranijo z lesom. Kako velik pa bo zrasel rogač, je odvisno od tega, s kakšnim lesom se je hranila ličinka. Če je les še zdrav in trden, zraste večja ličinka in tudi odrasel rogač bo večji. Ličinke, ki se prehranjujejo že s preperelim lesom, pa ostanejo manjše in tudi odrasli rogači so manjši.
Ali to pomeni, da bi rogači lahko zrasli tudi do enega metra, če bi jedli zelo kvaliteten les? Ne. Da se to ne zgodi, skrbi reakcijska norma. To je obseg, v katerem se lahko neka lastnost osebka prilagaja vplivom iz okolja. Poznamo široke in ozke reakcijske norme. Bom razložila kar na primeru (cifre so izmišljene):
- Postrv lahko živi v relativno hladni vodi. Če temperatura vode pade pod 5 stopinj celzija ali naraste čez 23 stopinj, postvi poginejo. Njihova reakcijska norma za temperaturo je torej od 5 – 23 stopinj celzija. Krap ima širšo reakcijsko normo za temperaturo vode, saj lahko preživi v vodi, ki je toplejša kot 26 stopinj.
Reakcijske norme pri istem osebku so lahko za različne vplive okolja različne – za nekatere široke, za druge ozke.
Na podlagi vseh lastnosti, ki jih ima nek osebek, se med osebki iste vrste in med osebki različnih vrst bije boj za obstanek.
Primer:
- Dve srni bežita pred volkom. Boj za obstanek med isto vrsto – med srnama – tista, ki bo hitrejša, bo volku ubežala. Boj za obstanek med različnima vrstama – med srnama in volkom – če bosta hitrejši kot volk, mu bosta ubežali, če bo volk hitrejši, bo eno ujel.
Zmagovalci boja za obstanek so osebki, ki imajo potomce. Ti so (ponavadi) najbolj prilagojeni na okolje, v katerem živijo (in ne najmočnejši).
Naravni izbor je posledica boja za obstanek. Preživijo osebki, ki se najbolje skrijejo, ki najhitreje tečejo, ki so najbolj strupeni, ki imajo najbolj žive opozorilne barve, ki najvišje skačejo, ki rabijo najmanj hrane, … itd., itd.
Vprašanja:
- Podaj praktičen primer, s katerim boš dokazal, da modifikacije niso dedne.
- Ali so res zmagovalci boja za obstanek samo tisti, ki so najbolj prilagojeni na okolje? So lahko kake izjeme? Navedi in razloži kakšno!
- Kaj je boj za obstanek?
- Kakšne so razlike med mutacijami in modifikacijami?
- Navedi kakšno reakcijsko normo za lastnost, ki velja za človeka!
- Navedi en praktičen primer za koristno in en za škodljivo mutacijo!
