Nekatere zvezde sijejo močneje, druge šibkeje. Pravimo, da imajo različen sij. Hiparh je bil prvi, ki  je razporedil vse vidne zvezde po moči sija v šest razredov.

Danes uporavljamo tako imenovano Pogsonovo skalo:

največje, najbolj svetle zvezde (videne z Zemlje) so zvezde -1 magnitude

sledi                                                                                       0 magnituda

                                                                                              1 magnituda

                                                                                                2 magnituda

                                                                                                3 magnituda

                                                                                                 4 magnituda

                                                                                                 5 magnituda

            te zvezde so pa s prostim očesom komaj opazne:        6 magnituda

V jasni, brezmesečni noči lahko s prostim očesom  vidimo zvezde do 6,5 magnitude. Šibkejše zvezde lahko vidimo z daljnogledom, ker je njegova leča veliko večja od naše zenice in tako zbere tudi več svetlobe.

V osvetljenih mestih vidimo s prostim očesom le zvezde nekako do tretje ali četrte magnitude.

V puščavskih, nenaseljenih, neonesnaženih predelih lahko ob jasnih nočeh vidimo celo zvezde do osme magnitude! Si predstavljate, koliko zvezd je tam na nebu! In kako je tam lep pogled na zvezdnato nebo!

Če gledamo zvezde s prostim očesom, se nam zdi, da nam žmrkajo – migotajo. Vzrok, da prave zvezde migotajo, planeti pa ne, je v navidezni velikosti objekta. Zvezde so tako dalec, da je njihova navidezna velikost zelo blizu tocki. Svetloba iz tockastega izvora je veliko bolj podvrzena utripanju, saj do nas prihaja le en zarek.
Planeti, ki so zelo veliki,  utripajo le ob zelo nemirni atmosferi oz. nizko nad obzorjem. Tudi ce se zarek iz enega dela planeta lomi nekam drugam, zarek iz drugega dela planeta se vedno vidimo (zato manj utripa).

Najsvetlejše zvezde, vidne z Zemlje, imajo imena. Večina ga je dobila že v antičnih časih. Vendar pa so vse zvezde, vidne z Zemlje, označene – ne z imeni, pač pa z grškimi črkami. Kot vemo, zvezde sestavljajo ozvezdja. Najsvetlejša zvezda v ozvezdju je označena z grško črko alfa, sledi ji beta, gama, delta in tako naprej. Torej, najsvetlejšo zvezdo v ozvezdju Lev lahko poimenujemo alfa Leva. Ima pa tudi lepo grško ime – Regul, kar pomeni kralj.

Če je v ozvezdju več zvezd kot grških črk, od tam naprej zvezde poimenujemo s številkami. Teh je pa vedno dovolj na zalogi.

Naloga: Napiši ime (grško) in magnitudo najsvetlejših zvezd v naslednjih ozvezdjih: Lira, Labod, Vodnar, Devica, Južna čaša, Orel, Veliki medved, Kasiopeja, Andromeda, Kefej, Orion, Dvojčka, Voznik in Bik. Pomagaj si z internetom in zvezdno karto.