Zrak je zmes plinov, torej velja, da je tekočina. Zrak, ki nas obdaja in ki ga vdihavamo, ni v zaprti posodi, pač pa pritiska na nas s svojo težo, čeprav se nam zdi, da zrak nima teže. Popolnoma napačno. Gostota zraka je 1,3 kg/m3. To je sicer malo, zato se nam zdi, da ne pritiska kaj prida na nas. Pa si vso stvar oglejmo malo bolj natančno:
stojimo na dnu zračnega oceana, ki se širi nad nami 11 km visoko. In koliko znaša ta hidrostatični tlak? ne bomo preveč komplicirali z različno gostoto zraka (nanjo vplivajo temperatura, višina, na kateri se nahajamo in še mnogo drugih stvari), ampak bomo vzeli kar zgoraj omenjeno, 1, 3 kg/m3.
Hidrostatični tlak izračunamo tako, da specifično težo snovi pomnožimo z globino. Torej, če 13 N/m3 pomnožimo z 11 000 metrov, dobimo rezultat 143 000 Pa. Nismo daleč od normalno uporabljene vrednosti zračnega tlaka. 100kPa ali 1bar je normalni zračni tlak. Meteorologi največkrat rečejo kar 1000 mbar. V visokogorju je zračni tlak nižji, ker je zrak redkejši.
Poglejmo si enote za tlak, v našem primeru zračni tlak, še enkrat:
100 000 Pa = 1 bar = 10 na peto Pa
1000 mili barov = 1000 mbar = 1 bar
1 mbar = 1 hekto Pa
Če v zgornje vrednosti vstavljate namesto predpon desetiške potence, vidite, da se računi izidejo.
Več ali manj naj bi bila vrednost 1013 mbar (zgoraj smo napisali 1000 – skoraj isti šmorn) vrednost normalnega zračnega tlaka. Zračni tlak merimo z barometrom – drugo ime zanj je aneroid:
Razlago delovanja barometra imate v učbeniku na strani 128. če koga zanima – ni pa treba znat. te stvari so zelo zanimive, pa malce težke za osnovno šolo. Fizikalni navdušenci pa kar!
Podobno sliko barometra imate v DZ na strani 125, pri četrti nalogi. Rešite jo. Če boste imeli težave, vprašajte. Če zračni tlak raste, bo vreme lepo, če zračni tlak pada, to pomeni, da se bo vreme “skisalo”.
V vremenski napovedi je velikokrat omenjen zračni tlak. Tudi veter je posledica razlik v zračnem tlaku. Logično je, da bi veter pihal z območja z visokim zračnim tlakom proti območju z nizkim zračnim tlakom, vendar ni tako. Ta stvar je precej zakomplicirana, zato je ni treba znat. če pa koga zanima, pa si lahko prebere v učbeniku na strani 133. Če vam kaj ne bo jasno, vprašajte.
Ista snov, na malce drugačen način:
https://eucbeniki.sio.si/nit5/1336/index1.html
https://eucbeniki.sio.si/nit5/1336/index2.html
