Pozdravljeni, dragi sedmošolci, končno sva tudi naravoslovki prišli na vrsto. Od danes naprej, pa kar kake dva meseca, se bomo ukvarjali s sistemom živali. V ta namen sem vam pripravila preprosto preglednico – Razvrščanje živali .
Kakor že spodaj piše, se je nikakor ni treba učiti na pamet, služi naj vam samo kot pripomoček, po katerem se boste ravnali, da vam ne bo iz vseh migetalk, bičkov, oklepov, tac, repov, dlake, lusk in perja nastala ena velikanska kepa, za katero ne boste vedeli niti, kje se začne niti kje se konča.
Prosim, če vam kakšna stvar ni jasna, poglejte v učbenik, če pa to ne bo pomagalo, se obrnite na naju z učiteljico Petro in sicer na naslednje naslove:
petra.zveplan@os-toncke-cec.si
za učiteljico 7.a razreda (Nataša Jelen) pa na:
koronagakrona@gmail.com;
sem pa danes ugotovila, koliko boljši je messenger kot e-mail, saj lahko takoj in na licu mesta razrešimo vse dileme. Torej, če boste pomoč potrebovali v najkrajšem možnem času, prosite starše, da kontaktirajo z mano preko messengerja – GBF grozote.
V naslednjih urah bomo obravnavali snov, ki kar kliče po tem, da gremo v naravo in si stvari ogledamo na licu mesta. Glede na to, da imamo pouk na daljavo in da zunaj sneži (ja, čisto res), se bomo sprehodu odpovedali (itak ne bi nič videli – vse živalce so se zavlekle na toplo) in poiskali primerke na spletu. Verjemite, veliko jih je.
Pa kar gremo na snov:
V učbeniku poiščimo snov, ki obravnava PRAŽIVALI. No, če ste sedaj pomislili na dinozavre, ste se zmotili. Praživali pravimo mikroskopsko majcenim živalicam, ki so zgrajene iz ene same celice in jih zato z drugim imenom imenujemo enoceličarji. Obravnavali bomo štiri skupine enoceličarjev in sicer:
- Migetalkarji (premikajo se z majhnimi citoplazmatskimi tvorbami, ki spominjajo na migetalke). Predstavnik je paramecij (lahko si ga ogledaš tule) in je med enoceličarji pravi velikan, saj ga v vodi lahko vidimo (če jih je več) kot drobno belo pikico celo s prostim očesom.
- Bičkarji – predstavniki so lahko zelo nevarni, saj povzročajo (v tropskih krajih) izjemno hude driske, pri nas pa poznamo evgleno, ki je pa tudi en tak smešen organizem, saj sploh ne vemo, ali je žival ali rastlina. Namreč, če nima na razpolago dovolj organske hrane, ima pa svetlobo in anorganske snovi (vode ima itak dovolj, ker vsi enoceličarji živijo v vodi), si izdela hrano kar s pomočjo fotosinteze. Če je pa dovolj organske hrane, pa pusti fotosintezo na stranskem tiru in se masti s tem, kar plava okoli nje. Opazujete jo lahko tukaj, tista rdeča pika na njenem telesu pa je nekakšno zelo preprosto (res hudo preprosto) oko, s katerim zaznava svetlobo.
- Korenonožci – so taki hecni sluzavčki, ki stalno spreminjajo obliko. premikajo se s pomočjo nekakšnih izrastkov, imenovanih panožice, ki kar naprej nastajajo in izginjajo. So prave živali, saj se lahko hranijo le z organsko hrano – to obdajo s svojim telesom in jo prebavijo. Postopek si lahko ogledate tukaj. Predstavnik, ki ste ga videli na filmčku, se imenuje ameba.
- Trosovci – ta skupina ni razvrščena v sistem glede na premikanje, ampak je parazitska – to pomeni, da se naseli (ker je enoceličar) v drugih organizmih in jih zajeda – jim jemlje hrano, jim škoduje in povzroča najrazličnejše bolezni. Plazmodij npr. povzroča malarijo, ki je kar huda bolezen tropskih krajev. Te plazmodije prenaša okrog komar. Ampak ne tisti, ki nas pikajo na morju, ampak posebna vrsta, ki ne živi pri nas (na srečo). Kako okuži ljudi in kako se razmnožuje, si lahko ogledate tukaj.
Takole, dragi moji, to bi bilo za danes vse. V učbeniku si, prosim, preberite celotno snov o enoceličarjih, če vam kaj ne bo jasno, vprašajte. v petek pa nadaljujemo spoznavanje živali.
Bodite lepo in ostanite zdravi, Petra V. Žveplan in Nataša Jelen
