Iglokožci

Če bi se igrali možgansko nevihto, bi se med vami zagotovo našel kdo, ki bi rekel, da so to živali , ki imajo iglice skozi kožo, saj je to razbrati iz imena. Pa je temu res tako?

Brž klikni na: IGLOKOZCI

Verjamem, da si počasi, natančno in z razumevanjem prebral predstavitev. Sta ti bila res kratka filmčka všeč? Si imel morda podobne izkušnje z brizgačem?

Naloga:

  1. V zvezku naredi kratek zapis v obliki miselnega vzorca, ki naj vsebuje odgovor na vprašanja: Katere skupine sodijo k iglokožcem? Po katerih značilnostih bi prepoznal iglokožce?
  2. Verjamem, da si nalogo natančno opravil. Pregledali jo bomo v šoli:).
  3. Lep in čim bolj sproščujoč vikend ti želim.

 

RAKI

Raki spadajo med členonožce. Vsi jih poznate, največ z morja, kjer ste se verjetno srečali z njimi tudi v kulinariki. Škampi (na pizzi z morskimi sadeži), jastogi z grozečimi kleščami, rarogi, brez klešč, a z dolgimi, debelimi, nazaj zavihanimi tipalkami … seveda jih vsi poznamo. Ampak, raki živijo tudi v sladkih vodah in celo na kopnem. Ste že kdaj videli tole:

Verjetno ste. To so mokrice, rakci, ki živijo na kopnem, čeprav na zelo vlažnih mestih. Ljudje jim po domače rečemo prašički. Če privzdignete kako desko ali kamen, ki že dolgo leži na istem mestu, se boste prav gotovo srečali z njimi. A vas zanima, kako dihajo? Čeprav so kopenski, nimajo vzdušnic, kakor žuželke, niti pljuč. Pač pa so okončine na zadku sploščene, da tvorijo dovolj veliko površino, namenjeno izmenjavi kisika in ogljikovega dioksida. Malce je vse skupaj podobno škrgam.

No, s škrgami pa zagotovo dihajo raki, ki živijo v vodi. Mnogo jih poznate, ste pa zagotovo na morju kdaj videli kaj, kar se vam je zdelo kot školjka, v resnici so bili pa raki. Npr. tole:

Skale tik ob morju so velikokrat na gosto obložene z njimi. To so raki vitičnjaki, imenovani želodki. So pritrjeni, živijo v pasu bibavice (kaj je že to?), tako ime pa imajo po svojih vitičastih (spomnite se na vitice graha in vinske trte – kako obliko imajo?) nogah, ki jih, kadar jih zalije morje, stegujejo iz oklepov in nanje lovijo drobce organskih snovi – hrano. Takole:

Ali pa takole (dovolj je, da pogledate prvi dve minuti tega videa. Čisto nič pa ne bo narobe, če boste pri gledanju vzdržali celih deset minut.).

Raki živijo tudi v sladkih vodah. Verjetno ste že slišali za potočnega raka. Živi v zelo čistih vodah, v 19. stoletju jih je bilo pri nas zelo veliko, potem pa je prišla račja (ne od race, ampak od rakov 😉 ) kuga in jih skoraj vse pobrala. Dandanes jih lahko srečamo v nekaterih čistih potokih. Tudi v Trbovljah, pa če verjamete ali ne. Poznamo dve vrsti, jelševca in koščaka. Slednji ima takšno ime zato, ker ima zelo trd oklep. Včasih je bilo potočnih rakov v Sloveniji toliko, da so bili hrana siromakov. Zdaj smo pa veseli, če kdaj kakšnega vidimo.

Potočni rak jelševec

Naslednje, mikroskopsko velike sladkovodne rakce pa poznajo predvsem akvaristi. To so drobni rakci vodne bolhe in samooki, ki so komajda vidni s prostim očesom, so pa izvrstna hrana za akvarijske ribice:

vodna bolha

samook (tiste temne kroglice ob zadku so jajčeca)

Raki živijo tudi v jamah in so prave jamske živali. Na primer postranice (so tudi zelo drobna bitjeca):

Domača naloga:

1. Poišči fotografije petih različnih vrst rakov in jih poimenuj s slovenskimi imeni (ne tiste, ki so na slikah v tem sestavku).

2. Razloži, od kod rek: rdeč kot kuhan rak (napisati, da postane rak rdeč, če ga skuhaš, je premalo, normalno). Napišite vzrok, zakaj rak postane rdeč, če ga skuhamo, prosim.

 

 

 

Žuželke

Mislim, da ga ni med vami, ki ne bi imel bližnje srečanje z žuželkami. Nekateri morda manj prijetno (komarji), drugi nadležno (muhe), večini pa so žuželke poznane kot pridne, delovne in marljive (čebele, mravlje).  Si kdaj pomislil, kaj bi se zgodilo, če bi izumrle vse žuželke? Lansko šolsko leto si slišal o opraševalcih, brez katerih ne bi bilo življenja. Saj poznaš zgodbo, če ne bi bilo rastlin, ne bi bilo živali, …. Hm, na spodnji povezavi si oglej kratek, res kratek  prispevek o tem:

No zdaj pa k nalogi:

  1. Natančno, počasi in z razumevanjem preberi PP predstavitev o žuželkah. ŽUŽELKE
  2. Naredi zapis v zvezek v obliki miselnega vzorca.
  3. Ops, pa ne pozabi na vrtiček v kozarcu. Mogoče ti uspe najti kakšnega deževnika in ga umestiti v tvoj vrtiček, pa na zalivanje, … pa na sproščanje in uživancijo med počitnicami.

Nekaj misli šestošolcev o Zemlji…

“Zemlja se je oblikovala pred približno 4,57 milijarde let, njen edini naravni satelit pa je  Luna. Je tretji planet od Sonca. Imenuje se modri planet, ker je 2/3 njene površine pokrite z vodo.Zaradi onesnaženja se koncentracija toplogrednih plinov (industrija, kmetijstvo, promet) v ozračju poveča, kar privede do dviga temperature na površju Zemlje. Pomagamo lahko tako, da izklapljano luči, ločujemo odpadke in uporabljamo javni prevoz ali kolo.Človeška populacija se je povečala , proizvedemo več hrane, energije in materialov in vse to naš planet „plačuje“. Človeški posegi so zelo spremenili 75% kopenskih in 66% morskih ekosistemov. Približno 25% rastlinskih in živalskih vrst pa je ogroženo.

Ljudje predstavljamo le 0,01% vseh živih bitij (glede na težo) na Zemlji, smo pa povzročitelji izumrtja kar 83% vseh divjih živečih sesalcev in približno polovico rastlin. Potrebno je vlagati v zeleno industrijo.”

Lenart

“Približna starost Zemlje je 4,6 milijarde let. Zemlja je en od planetov osončja in ima naravni satelit Luno. Zemlja se od nastanka do danes nenehno spreminja. Sestavljena je iz jedra, plašča, skorje in površja. Skoraj ¾ Zemlje je prekrite z oceani in morji. Ko se Zemljo opazuje iz vesolja ji oceani dajejo značilno modro barvo. Zato je njeno drugo ime Modri planet. Danes je na Zemlji vse bolj izrazito globalno segrevanje. To je višanje temperature in oceanov, zaradi česa prihaja do taljenja ledu, dviganja morske gladine, širjenja puščav, večjega števila naravnih katastrof…. Danes se veliko ljudi zaveda globalnega segrevanja in na različne načine skuša pomagati naravi (uporaba obnovljivih virov energije, pogozdovanje…).”

Lan 

“Zemlja je stara 4, 5 milijone let. Zemlja je tretji planet od Sonca in peti največji. Debelina skorje je do 40 km. Zemeljska skorja je edina med čvrstimi planeti.”

David 

“Ker več kot pol Zemlje sestavlja voda, jo lahko imenujemo tudi modri planet. Zemlja je bila v preteklosti zelo vroča. Ampak Zemlja se vrti, zato se je skozi leta ohlajala. Glavni onesnaževalci planeta so umetna gnojila, industrijski odpadki. Zrak onesnažujejo različni plini, kot sta na primer ogljikov monoksid, žveplov dioksid.”

Tamara

“Zemlja je stara in se je skozi leta spreminjala. Prišlo je do podnebnih sprememb in tudi ljudje Zemljo onesnažujemo. Na dan cela družina porabi 140.000 litrov vode. Za vse izdelke porabimo veliko. Nekateri te vode nimamo. Obstajajo organizacije, ki tem vasem pomagajo dobiti pitno vodo. Bodimo pazljivi in varčno trošimo vodo!”

Tinkara

!Zemlja potuje okrog Sonca 365 dni, okrog svoje osi pa se obrne v 24 urah.

Zemlja je geoid, ki je krogli podobno telo. Njeno površje je sestavljeno iz kopnega in morja.

Zemlja je eden izmed planetov osončja, na katerem se nahajajo: življenje, voda in človeštvo.

Da zaradi globalnega segrevanja se tali polarni led.”

Ožbej

“Problem je onesnaževanje zraka zaradi izgorevanja fosilnih goriv. Kot posledica je segrevanje Zemlje in to imenujemo učinek tople grede(ozonska luknja, kisli dež).POMANKANJE IN ONESNAŽEVANJE PITNE VODE. Onesnažena voda pa nastane zaradi vse večje porabe kemičnih sredstev.

Problem so tudi nevarni odpadki ki jih proizvaja človek.

Problem je tudi svetlobno onesnaževanje zaradi nepravilno nameščenih svetilk.”

Urh

“Da je na Zemlji veliko več vode, kot kopnega. Voda je zelo pomembna za nas, če je ne bi bilo bi vsi umrli. Zemlja je tudi na pravi razdalji, če bi bila Zemlja bližje Soncu, bi bilo prevroče za življenje, če bi bila Zemlja predaleč od Sonca pa bi zamrznili torej je na pravi oddaljenosti. Zemlja je tudi trden planet, če bi bila plinast planet ne bi bilo življenja na Zemlji. Zemlja je po litosferi hladna, v središču pa vroča. Če bi bila Zemlja v središču hladna, življenja na Zemlji ne bi bilo. Zemlja je edini planet v celem širnem vesolju, ki obstaja življenje na njej.”

Alen

“O Zemlji vem, da je 70% vode, da je na Zemlji veliko različnih vrst živali in rastlin. Vem, da je Zemlja okrogla, da je v Zemlji magma, da ima Zemlja toplotne pasove, da ljudje Zemljo zelo onesnažujemo. Vem, da je Zemlja čudovit planet, da Zemljo kličejo tudi modri planet, da ima Zemlja tudi časovne pasove in da je Zemlja tretji planet stran od Sonca.”

Tim

“Zemlja je edini planet v osončju, kjer obstaja življenje.

Zemlja je nastala približno pred 4, 57 milijarde let.

Zemlja se giba po tiru okoli Sonca s srednjo hitrostjo 30, 287 km / h. Celoten obrat terja 365, 24 zemeljskih dni.

Edini Zemljin satelit je Luna.”

Bekir

“Naša Zemlja je okrogla in tretji kamen od Sonca. Ona je modro – zelene barve. Največ je modra, ker je veliko morja. Moramo jo ščitit in ne smemo metati smeti.”

Edina

“Zaradi onesnaževanja se Zemlja globalno segreva. Zaradi globalnega segrevanja se topijo ledeniki. Zaradi taljenja ledu morje narašča in poplavlja celotna mesta.”

Matjaž

 

MNOGOČLENARJI

MNOGOČLENARJI
Imajo pravo členjenost telesa. Ločimo jih v dve skupini:
1. Kolobarniki
2. Členonožci
KOLOBARNIKI
Pri njih je telo razdeljeno v več podobno zgrajenih členov. So skupina čvrstih živali, telo imajo razdeljeno na številne telesne člene. Telo je pokrito s tanko pokožnico, oporo mu daje telesna tekočina. Na sprednjem delu telesa so usta, nato sledi enakomerno členjen trup.
Imajo ščetine, ki jim pomagajo pri premikanju (plavanju, plezanju, zakopavanju). Med kolobarnike prištevamo tri večje skupine:
a) Maloščetinci –  predstavnik je deževnik

deževnik

b) Pijavke

medicinska pijavka

c) Mogoščetinci – predstavnik je morska miš

morska miš

 

Pijavke imajo spredaj in zadaj prisesek. Nimajo ščetin. Premikajo se tako, da  s priseski pednjajo ali pa plavajo. So plenilke ali zajedalke (npr medicinska pijavka-z čeljustmi naredi rano in začne sesati kri, preživi brez hrane zelo dolgo).
ČLENONOŽCI
So mnogočlenarji, njihovo telo je pokrito z debelo pokožnico – hitinjačo. Trdno ogrodje lahko ovira rast živali, zato se občasno levijo. Med levitvijo se znebijo starega oklepa in ga nadomestijo z novim. Med levitvijo, dokler jim nov oklep ne otrdi, so zelo ranljivi. Imajo parne členaste okončine, telo ni enakomerno členjeno. Členi se združujejo v telesne oddelke – glavo, oprsje in zadek. Glava je  z oprsjem združena v glavoprsje pri pipalkarjih.
ČLENONOŽCI
1. Trokrparji ali trilobiti (so že izumrli)
2. Pipalkarji – ščipalci, pajki, suhe južine, pršice
3. Raki
4. Stonoge
5. Žuželke
Najpomembnejše razlike med pajki in žuželkami:
pajki – imajo dva dela telesa –  glavoprsje in zadek, osem nog (štirje pari), na glavi osem oči (nekateri pajki slabo vidijo, vid drugih, npr. pajkov skakačev pa je izvrsten), na spodnji strani zadka imajo predilne bradavice, iz katerih izločajo lepljivo tekočino, ki se na zraku strdi v nit – pajki pletejo mreže.
žuželke – imajo tri telesne dele – glavo, oprsje in zadek, na glavi imajo dvoje sestavljenih oči (zelo velikih), na oprsju pa imajo tri pare nog in (večina žuželk) dva para kril.
Med žuželke spadajo mravlje, metulji, muhe, ose, sršeni, čebele, hrošči …
Domača naloga: poišči fotografije odraslih živali, ne ličink:
– dve fotografiji trokrparja
– po eno fotografijo ščipalca, suhe južine
– tri fotografije pršic (npr. klop spada med pršice)
– pet fotografij rakov
– tri fotografije stonog
– osem fotografij žuželk
Fotografije uredi v skupine in jih pošlji učiteljici Žveplanovi (7. b) in meni (7. a).

Mehkužci

Neja je praznovala rojstni dan in je sošolce pogostila s pico “morski sadeži”. Školjke, lignji in ogromen škamp so krasili pico velikanko. »Ooo, kako slastno je videti pica. MEHKUŽCI so zakon«, je bila navdušena Neja. Ali so res vsi mehkužci in ali ima slavljenka prav?

To boš pa izvedel v današnji uri.

  1. Klikni na spodnjo povezavo, preberi počasi in z razumevanjem: https://slideplayer.si/slide/17439618/
  1. Zapis v zvezek naj poleg naslova vsebuje še odgovor na spodnja dva vprašanja. V pomoč naj ti bo predstavitev in učbenik, Aktivno v naravoslovje 2, str. 95.
  • Kaj je značilno za mehkužce?
  • Naštej vsaj tri predstavnike glavonožcev, polžev in školjk.

Obljuba dela dolg.

Rešitve nagradnih vprašanj: 7r NAR. REŠITVE NAGRADNIH VPRAŠANJ

Vsem nagrajencem iskrene čestitke.