Select Page

Zvezdni sij

Nekatere zvezde sijejo močneje, druge šibkeje. Pravimo, da imajo različen sij. Hiparh je bil prvi, ki  je razporedil vse vidne zvezde po moči sija v šest razredov.

Danes uporavljamo tako imenovano Pogsonovo skalo:

največje, najbolj svetle zvezde (videne z Zemlje) so zvezde -1 magnitude

sledi                                                                                       0 magnituda

                                                                                              1 magnituda

                                                                                                2 magnituda

                                                                                                3 magnituda

                                                                                                 4 magnituda

                                                                                                 5 magnituda

            te zvezde so pa s prostim očesom komaj opazne:        6 magnituda

V jasni, brezmesečni noči lahko s prostim očesom  vidimo zvezde do 6,5 magnitude. Šibkejše zvezde lahko vidimo z daljnogledom, ker je njegova leča veliko večja od naše zenice in tako zbere tudi več svetlobe.

V osvetljenih mestih vidimo s prostim očesom le zvezde nekako do tretje ali četrte magnitude.

V puščavskih, nenaseljenih, neonesnaženih predelih lahko ob jasnih nočeh vidimo celo zvezde do osme magnitude! Si predstavljate, koliko zvezd je tam na nebu! In kako je tam lep pogled na zvezdnato nebo!

Če gledamo zvezde s prostim očesom, se nam zdi, da nam žmrkajo – migotajo. Vzrok, da prave zvezde migotajo, planeti pa ne, je v navidezni velikosti objekta. Zvezde so tako dalec, da je njihova navidezna velikost zelo blizu tocki. Svetloba iz tockastega izvora je veliko bolj podvrzena utripanju, saj do nas prihaja le en zarek.
Planeti, ki so zelo veliki,  utripajo le ob zelo nemirni atmosferi oz. nizko nad obzorjem. Tudi ce se zarek iz enega dela planeta lomi nekam drugam, zarek iz drugega dela planeta se vedno vidimo (zato manj utripa).

Najsvetlejše zvezde, vidne z Zemlje, imajo imena. Večina ga je dobila že v antičnih časih. Vendar pa so vse zvezde, vidne z Zemlje, označene – ne z imeni, pač pa z grškimi črkami. Kot vemo, zvezde sestavljajo ozvezdja. Najsvetlejša zvezda v ozvezdju je označena z grško črko alfa, sledi ji beta, gama, delta in tako naprej. Torej, najsvetlejšo zvezdo v ozvezdju Lev lahko poimenujemo alfa Leva. Ima pa tudi lepo grško ime – Regul, kar pomeni kralj.

Če je v ozvezdju več zvezd kot grških črk, od tam naprej zvezde poimenujemo s številkami. Teh je pa vedno dovolj na zalogi.

Naloga: Napiši ime (grško) in magnitudo najsvetlejših zvezd v naslednjih ozvezdjih: Lira, Labod, Vodnar, Devica, Južna čaša, Orel, Veliki medved, Kasiopeja, Andromeda, Kefej, Orion, Dvojčka, Voznik in Bik. Pomagaj si z internetom in zvezdno karto.

Vesoljski teleskop Hubble

Pred 30 leti je zdaj že upokojeni raketoplan Space Shuttle v Zemljino orbito odpeljal vesoljski teleskop Hubble, ki je postal eden izmed najpomembnejših znanstvenih instrumentov vseh časov. S Hubblom se je namreč začelo morda celo najbolj produktivno obdobje v zgodovini raziskovanja vesolja.

Znanstveniki so ga pred tem razvijali več kot desetletje, ob popotovanju v vesolje pa je bil teleskop eden od najbolj zapletenih, naprednih in tudi dragih raziskovalnih instrumentov, kar jih je ustvarila človeška roka.

Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled; angleško Hubble Space Telescope, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje. Njegova lega zunaj Zemljinega ozračja omogoča, da lahko z njim posnamejo izredno ostre slike. Od njegove izstrelitve in vtirjenja leta 1990 je postal eden od najpomembnejših daljnogledov v zgodovini astronomije. Z njim so opravili nekaj izjemnih opazovanj in je pomagal astronomom pri boljšem razumevanju mnogih osnovnih problemov v astrofiziki. Imenovali so ga po ameriškem astronomu Edwinu Powllu Hubblu.

Na grozo astronomov, ki so teleskop v orbiti želeli zaradi odsotnosti atmosfere, ta observatorijem na Zemlji zastira pogled v vesolje, Hubble ob zagonu ni deloval tako, kot bi moral.

Napaka v izdelavi ene od ključnih komponent, ogledala, je namreč povzročila zamegljenost prvih fotografij, ki jih je Hubble poslal na Zemljo.

Ekipa astronavtov Nase je napako odpravila šele na prvem servisnem poletu konec leta 1993, takrat pa je Hubble tudi zares začel opravljati svoje poslanstvo.

 

Hubblova fotografija Orlove meglice, znana kot Stebri stvarjenja

Ko je bil Hubble popravljen, se je začelo morda najbolj produktivno obdobje v zgodovini raziskovanja vesolja. Vesoljski teleskop je že zelo kmalu potrdil domneve znanstvenikov o obstoju supermasivnih črnih lukenj in da ima eno v središču najbrž vsaka galaksija.

S Hubblovo pomočjo jim je uspelo določiti tudi starost vesolja, ki naj bi trenutno štelo približno 13,8 milijarde let.

Zaradi Hubbla danes tudi zagotovo vemo, da se vesolje širi – potrdil je tezo, ki jo je v 20. letih prejšnjega stoletja postavil že omenjeni astronom Edwin Hubble in si s tem prislužil posmrtno čast, da teleskop nosi njegovo ime.

Pa vemo, zakaj se vesolje širi? Tudi na to vprašanje je Hubblu uspelo odgovoriti – znanstveniki menijo, da se vesolje kot balonček (čedalje hitreje) napihuje zaradi temne energije. Kaj točno ta je, astrofiziki še ne vedo, so pa prepričani, da tvori več kot dve tretjini vesolja.

Hubblova prihodnost – bo treščil na Zemljo?

Pri Nasi menijo, da bo Hubble v Zemljini orbiti ostal vsaj do 30. let tega stoletja, po nekaterih ocenah morda tudi do leta 2040, a se razdalja med teleskopom in Zemljo zaradi gravitacijskega privlaka našega planeta počasi manjša.

Ko bo dosegla kritično točko, bo Hubble verjetno vstopil v atmosfero in se začel spuščati proti površini planeta. Astronome skrbi, da pri tem ne bo popolnoma razpadel. Padec bi lahko preživelo njegovo 2,5-metrsko ogledalo, ki lahko, če trešči v naseljeno območje, zahteva celo človeške žrtve.

Vir: https://siol.net/digisvet/novice/hubble-vesolje-znanost-nasa-space-shuttle-523889

 

Mars v Vodnarju

V petek, 15. maja, uro in pol pred vzidom Sonca (na zvezdni karti poglejte, kdaj tega dne vzide Sonce, prosim), se bo debel Lunin zadnji krajec srečal z Marsom nad jugovzhodnim obzorjem. Mars in Luna bosta kake 3 stopinje narazen (kako boste to izmerili?), nad obzorjem sta pa oba kakih 10 stopinj. Upam, da bo jasno in se bo lepo videlo. Rdečkasti Mars bo nad Luninim krajcem, oba skupaj pa bosta v ozvezdju Vodnarja.

V starem Egiptu so zvezde tega neba videli kot velikanski vrč, iz katerega je tekel curek vode. Bolj, ko je vrč z nočjo lezel na nebo, bolj se je nagibal, dokler ni izlil vse vode in potopil zvezde v okolici. Poglejte si sliko: vrč je vso svojo vsebino že izlil na Mars in Lunin krajec.

Mars v Vodnarju

Vir: G. Cannat: Glej jih, zvezde! 2020

P.s. Zdajle je Portal v vesolje objavil naslednje obvestilo:

Tudi tokratni Večer na observatoriju boste lahko udobno spremljali iz domačega naslonjača, in sicer v četrtek, 14. maja 2020 od 20. ure dalje.

Na sporedu sta predavanje o vesoljskem teleskopu Hubble, ki je popolnoma spremenil naš pogled na vesolje (predaval bo Rok Vogrinčič) in opazovalna delavnica s teleskopom, kjer si boste v primeru jasnega vremena ogledali in posneli nekaj nebesnih objektov (med njimi spiralno galaksijo M81, nekaj kopic in planetarno meglico).

Predavanje traja 45 minut, delavnica pa 60 minut. Za udeležbo izpolnite obrazec na http://arix.ago.fmf.uni-lj.si/cgi-b…/…/narocilo-obvestila.py, na dan pred dogodkom pa boste dobili povezavo in nadaljnja navodila za udeležitev na predavanju in opazovanju. Število mest ni omejeno.

#vesolje #astronomija #predavanje #večernaobservatoriju

Kdor želi, naj se prijavi. Čeprav je stvar mogoče malo prezahtevna za vas – ampak- vsaj izkušnjo boste dobili.

Ozvezdja

Dragi moji, bolj slabo vi delate domače naloge, se vam ne zdi? Oziroma, velika večina jih sploh ne dela. Nisem čisto prepričana, kako mislite pridobiti ocene? Ali pa jih ne nameravate? Torej – razredni izpiti? Ne ga biksarit, lepo prosim!

Za danes na zvezdni karti ugotovite, koliko in  katera ozvezdja so vidna od 21.00 do 23.30 ure na našem nebu.

Za vsako uro zapišite, kje se nahaja Venera in kdaj zaide. Kdaj je pa danes Venera vzšla? In kdaj danes vzide in zaide Sonce?

MERJENJE KOTOV NA NEBU

Pozdravljeni, zvezdogledi. Danes bomo malo bolj natančno spoznali, kako merimo kote na nebu. Ne, ne bomo potrebovali nobenih geotrikotnikov ali kotomerov, uporabili bomo samo našo levo ali desno roko.

Zakaj bi sploh morali meriti kote na nebu? No, navidezne razdalje med zvezdami na nebu merimo s koti. (Navidezne pravimo zato, ker so to razdalje na nebu, torej pri pogledu z Zemlje  in ne resnične razdalje med zvezdami).

Betelgeza in Rigel v ozvezdju Orion sta 18,5 stopinje narazen.

 

Od Betelgeze do Dvojčkov je 33 stopinj.

Navidezni premer Sonca ali Lune je okrog 0,5 stopinje, itd.

 

Pri grobi orientaciji, predvsem pa pri prvih korakih na nebu, ko še spoznavamo obliko in velikost ozvezdij, si lahko pomagamo s priročno napravo za merjenje kotov, ki jo imamo vedno pri sebi – svojo roko. Če jo iztegnemo in razširimo prste, dobimo kotomer, s katerim lahko ocenjujemo kotne razdalje na nebu.

Moj osebni kotomer

Naloga: danes ob 21.00 uri poglejte v zvezdnato nebo in  določite razdaljo med Venero in zvezdo Capelo v ozvezdju Voznika. Pomagaj si z zvezdno karto.

Še opozorilo in vabilo: danes ponoči bo vrhunec Liridov. Poglejte v nebo, no, lepo bo!

 

Parada planetov in Luna

Včeraj, danes in jutri bo na jutranjem nebu, pred vzidom Sonca, parada planetov, pa še Lune povrhu. Kateri planeti bodo stali v vrsti, kje bo (je bila) Luna včeraj (14. 4. 2020), danes (15. 4. 2020) in jutri (16. 4. 2020)?

Pošljite mi odgovore na vprašanja ali preko messengerja (GBF grozote) ali preko e-maila koronagakrona@gmail.com .

Pri raziskovanju si pomagajte z zvezdno karto, prosim.

Lahko pa parado planetov pogledate tudi v živo, seveda, če bo nebo dopuščalo (včeraj ni). Vstati morate ob peti uri zjutraj 😉 .