Select Page

Tlak v tekočini

Med tekočine štejemo kapljevine in pline. Tekočine jih imenujemo zato, ker jih lahko pretakamo.

Povečanje tlaka v trdni snovi in v tekočini se prenaša različno. Če stopite z nogo v sneg, se bo sneg vdrl samo v eni smeri – v tisti, v kateri deluje sila. Če pa s prstom pritisnemo na balon, se balon ne bo izbočil samo na strani, nasprotni mestu, kjer smo pritisnili, ampak se bo enakomerno izbočil po vsem prostoru, ki ga zajema.

Torej: povečanje  tlaka se v trdni snovi prenese lev eni smeri, v tekočinah pa se povečanje tlaka prenese enakomerno v vseh smereh. V ZAPRTI TEKOČINI JE TLAK POVSOD ENAK.

sila vode je povsod pravokotna na steno posode, tlak pa je vsepovsod enak.

To lastnost, da je tlak povsod v tekočini v zaprti posodi enak, s pridom uporabljamo v praksi. Ste že slišali za hidravlična dvigala? Gotovo poznate dvigalko za avto. Uporabimo jo, ko imamo gumidefekt in moramo zamenjati kolo. Če bi avto dvigali z rokami, ga ne bi mogli dvigniti. Z dvigalko (hidravlično) pa to opravimo z eno roko. Hidravlika (mehanizem, ki deluje na osnovi širjenja pritiska v tekočinah) deluje.

hidravlična dvigalka za avto

hidravlična dvigalka za avto – drugačna izvedba

Ali pa drug primer. Se vam ni nikoli zdelo čudno, da šofer ogromnega priklopnika (šleperja, po domače) le-tega lahko ustavi s pritiskom ene noge? Tudi tu mu pomaga hidravlika. Oglejmo si, kako:

Torej, rekli smo, da je tlak v tekočini vsepovsod enak. p1 = p2 . Če namesto p napišemo F/S (saj veste, to poznamo še od tlaka: p = F/S), dobimo F1/S1 = F2/S2 . Torej, na petkrat večjo ploskev deluje tudi petkrat večja sila. Ali pa na dvakrat večjo ploskev dvakrat večja sila, itd. Pri enakem tlaku, se razume.

Pnevmatska kladiva poznate (hinko, po domače)? Ne delujejo na kapljevino, pač pa na stisnjen zrak – plini so tudi tekočine, kajne?

Tukaj se lahko malce pozabavate z ogledovanjem videov. Poskusite odgovoriti na vprašanja, v učbeniku na strani 124 pa naredite nalogo s preluknjanim jogurtovim kozarčkom in izračunajte naloge 1, 2 in 3.

 

Specifična teža

Zadnjič smo obravnavali gostoto. Povedali smo, da je gostota razmerje med maso in določenim volumnom snovi.  Danes bomo omenili še specifično težo (čeprav ste nekateri že delali naloge iz spec. teže). Specifična teža nam pove, kakšno težo ima določen volumen neke snovi. Torej je razmerje med težo in volumnom.  Oznaka za specifično teži je grška črka sigma (podobna zvijugani šestici), enota pa N/m3 oziroma N/dm3. In kakšna je povezava med gostoto in specifično težo? Enaka, kot med maso in težo. Gostoto v kg/m3 ali v kg/dm3 pomnožimo z deset in dobimo specifično težo v N/m3 ali v N/dm3.

Izračunaj nalogo v učbeniku, str. 121, naloga 6. Poleg tega zapiši, kolikšno specifično težo imajo snovi z gostoto 3 kg/m3, 0,08 kg/dm3, 50 dag/dm3. Rezultate zapiši v N/m3 in N/dm3.

GOSTOTA

Ali ste že slišali tisto znamenito zvito vprašanje: Kaj je težje, 1 kg svinca ali 1 kg perja? Veliko jih seveda odgovori, da je težji svinec. Pa ni res, seveda ne. Vseeno je, ali tehtamo 1kg svinca ali 1 kg perja, pri obeh bo tehtnica pokazala enako – en kilogram. V čem pa je razlika? Seveda, za en kilogram perja moramo imeti že kar veliko vrečo tega, za en kilogram svinca pa bo zadostovala že manjša kepa. Torej, v tem primeru se svinec in perje nista razlikovala v masi, razlikujeta se pa v gostoti. In kaj gostota je? Definirana je kot masa na enoto prostornine. Se bere komplicirano? Ja, seveda se. Kaj pa, če napišem takole: Gostota nam pove, kolikšno maso ima en kubični meter ali kubični decimeter snovi. To je že bolj jasno, kajne? Torej, če imate 1 dm3 vode (saj veste, da je 1 dm3 = 1 liter – to morate znati na pamet, se razume) in jo položite na tehtnico, bo tehtnica pokazala 1 kg. Torej, 1 kg vode ima volumen 1 dm3. Voda ima gostoto 1 kg/dm3 ali 1000 kg/m3 (tudi to morate od danes naprej znati na pamet).

Oznaka za gostoto je grška črka ro – kot taka zelo vijugasta številka devet. Enačba za izračun gostote pa se glasi:

gostota = masa/volumen          Enota za gostoto je kg/dm3 ali kg/m3   Na tabli bi vse to izgledalo takole:

Torej, če ima neka snov večjo gostoto kot druga, pomeni, da bo pri enaki masi prva snov imela manjši volumen kot druga. Praktični primer: če vam na nogo pade kocka stiropora z robom en decimeter, boste stvar zlahka prestali. Če  vam pade lesena kocka enake velikosti, bo stvar malce bolj boleča. Nihče si pa ne želi, da mu na nogo pade svinčena kocka. Tak dogodek bi se verjetno končal pri zdravniku.

Torej, ponovimo: gostota in masa sta v premem sorazmerju – večja gostota snovi pomeni tudi večjo maso ob istem volumnu.

Gostota in volumen sta pa v obratnem sorazmerju: ob isti masi ima snov z večjo gostoto manjši volumen, snov z manjšo gostoto pa večji volumen.

Aha, še nekaj pomembnega. Gostota je splošno znana lastnost snovi. Vsaka snov ima svojo lastno gostoto. Teh se seveda ni treba učiti na pamet, tabele gostot najdete v učbeniku na str. 120, v delovnem zvezku pa na strani – hja, to pa ugotovite sami.

Razumljivo? Preberite trikrat, štirikrat, petkrat, poskusite si stvari predstavljat, potem pa rešite naloge v učbeniku na str. 121 – 1., 2. in 3.

Naslednji teden pa se dobimo v video – učilnici in poklepetamo o tej snovi. Ne pozabite – 8. a ob 10.00, 8. b ob 10.50.

 

VIDEO SREČANJE

Pozdravljeni, osmošolci, danes ne bo nič nove snovi. Namesto tega vas vabim na video konferenco. Zakaj? Zato, da razčistimo stvari, ki jih ne razumete. Kako bo konferenca izgledala: potekala bo preko aplikacije ZOOM, zato si jo tisti, ki je še nimate, naložite, prosim. Vseeno je, ali imate računalnik ali telefon, konferenca lahko poteka preko obojega. Da boste prišli na konferenco, odtipkajte številko ID: 715 983 7140 . Če vas vpraša po geslu, vtipkate besedo korona.

Z 8. a razredom se vidimo ob 10.00 uri, z 8. b razredom pa ob 10.50 uri.

Kako bo potekala konferenca? Vsak naj si zapiše, česa ne razume ali kaj želi, da mu bolje razložim. Ne toleriram takih vprašanj: “Nič ne razumem o tlaku.” To pomeni samo to, da se nisi učil. Skozi učenje se porajajo vprašanja. In prosim, tudi: “Naloge 55 v DZ na strani 105 ne razumem.” Spet je to kr neki. Npr.: pri nalogi 55 sem izračunal to, pride mi toliko, potem pa ne vem, kako izračunam to pa to.” S tako razlago jaz vidim, da ste res delali. Ni treba, da sprašujete samo o tlaku, lahko tudi o silah. Je jasno?

Če ne boste imeli vprašanj, ampak se vam bo zdelo dovolj, da ste prišli na konferenco, bom zastavljala vprašanja jaz. Da vidimo, koliko znate za ocenjevanje. Torej, na videokonferenci bo nekakšno preverjanje znanja.

Tako, to bi bilo za danes, z moje strani, vse. Se vidimo ob 10.00 oz. ob 10.50. Do svidenja!

 

TLAK

Pozdravljeni, osmošolci, danes bomo govorili o tlaku. Tlak? Vam je beseda znana? Ne preveč? Kaj pa, če rečem pritisk? Aha, to ste pa že slišali, ja. Dobro, v nekaterih primerih tlak sicer lahko enačimo s pritiskom, ampak vseeno bomo pri fiziki uporabljali izključno poimenovanje “tlak”.

Ste že kdaj hodili po snegu? So se vam noge udirale vanj? Kaj pa, če ste stali na smučišču s smučmi na nogah? Se vam je še udiralo? A da ne? Kako to?

Ja, seveda, “prste vmes” ima tu tlak. Čeprav prstov v resnici sploh nima. Lahko pa deluje na prste – zamislite si, da s prstom na vso moč pritisnete na mizno ploščo. Bi si upali pritisniti s tako silo na konico risalnega žebljička ali šivanke? Res upam, da ne. Saj veste, kaj bi se zgodilo – pri mizi nič, pri šivanki bi se zelo zbodli v prst in šivanka bi se vam globoko zapičila v prst. Torej, ne delajte tega!!!! To sem uporabila samo kot praktičen primer.

Poglejmo si, v čem se razlikujeta oba primera – prst je isti, naš, sila je enaka, torej se razlikujeta miza in konica šivanke. Površina konice šivanke je izjemno majhna – tam okrog 0,05 mm2. Površina ploskve, s katero pritisnemo na mizo, je precej večja – recimo, okrog 1 cm2 = 100 mm2. Obe površini sta torej v razmerju 1 : 2000. To je kar veliko, kajne?

Torej, če sta v zgornjem primeru sili enaki, lahko kaj hitro ugotovimo, da tlak ni sila. Pač pa je razmerje med silo in ploščino, na katero deluje ta sila pod pravim kotom.

Če zgornjo ugotovitev napišemo z enačbo, dobimo:

p = F/S

pri čemer je  p – oznaka za tlak (pressure), enota za tlak pa je (ja, vem, da neklateri že veste) N/m2 (newton ulomljeno s kvadratnim metrom).

N/m2 lahko poimenujemo tudi pascal.

Pascal (preberi “paskal”) označimo Pa in je precej majhna enota. Zato večkrat uporabljamo enoto bar (oznaka b). Tlak enega bara je enak tlaku 100 kPa ali 100 000 Pa. (10 na peto Pa).

Ugotovitev – čim manjša je površina, na katero deluje določena sila, tem večji je tlak. Površina in tlak sta obratno sorazmerni količini (čim manjša površina, tem večji tlak in obratno), sila in tlak pa premo sorazmerni (čim večja sila, tem večji tlak in obratno).

Takole, dragi moji, je bilo jasno? Če je snov na nekaterih mestih zamegljena, si, prosim, pomagajte z učbenikom

str. 110 – 114 (ali pa vprašajte mene prek messengerja ali e-maila). Oglejte si zgled za računanje tlaka na strani 111 in izračunajte naloge 7, 8 in 9 v učbeniku na strani 114.

Fakirje in njihove postelje iz žebljev verjetno poznate, kajne?

Kolikokrat ti moram še reči, da se ne igraj tako nevarne igre, kot je pretep z blazinami!!!

GOSTOTA, TLAK IN VZGON – volumen ali prostornina

Danes se bomo ukvarjali z volumnom oziroma prostornino teles. Zelo enostavnih teles, pravzaprav samo z volumnom kocke, kvadra in valja. Poglejte in utrdite enote in pretvorbo enot za prostorninske ali volumske  mere:

  • Enote za volumen so kubični kilometer , kubični meter, kubični decimeter, kubični centimeter, kubični milimeter, pa tudi liter, hektoliter, deciliter, centiliter, mililiter, itd.
  • Pri dolžinskih merah je pretvornik deset, pri ploščinskih sto, pri volumskih pa tisoč. Kaj to pomeni?
  • Nič drugega, kot tole:
  • 1 m3 = 1000 dm3
  • 1 dm3 = 1000 cm3
  • 1 cm3 = 1000 mm3

Velja pa tudi naslednje razmerje:

1 dm3 = 1 liter

1 cm3 = 1 mili liter (ml)

Kako izračunamo volumen zgoraj navedenih teles, ste se že učili v šestem razredu, z izjemo volumna valja, ki ga bomo zdajle na hitro obdelali.

Volumen valja izračunamo tako, da površino osnovne ploskve (ki je krog) pomnožimo z višino valja.

Volumen kocke in kvadra:

Bolj podrobno si lahko snov, ki govori o prostornini, ogledate tukaj.

Določamo lahko tudi volumen teles nepravilnih oblik, npr. krompirja. Določimo ga tako, da telo potopimo v vodo, odčitamo razliko med volumnoma in to je volumen telesa nepravilnih oblik (v našem primeru krompirja):

Izmerili bomo volumen krompirja

V merilno posodo nalijemo vodo, v našem primeru 0,7 litra oz. 0,7 dm3.

krompir bomo potopili v vodo

krompir smo potopili v vodo, volumen zdaj kaže 0,8 l oz. 0,8 dm3

In zdaj izračunamo volumen krompirja: 0,8dm3 – 0,7 dm3 = 0,1 dm3. Torej, volumen krompirja je 0,1 dm3 ali 100 cm3.

Naloga:

izračunajte volumen vaše peresnice (puščice) in mi pošljite izračun.