Select Page

Navodila za ocenjevanje

Dragi osmošolci, kakor že veste, je tole “labodji spev” ur fizike učenja na daljavo. Zato bom izkoristila priložnost, da vam tule v pisni obliki pojasnim, kaj morate narediti za pridobitev ocene iz fizike v drugem polletju. Takole gre stvar:

1. Izberite si nek naravni fizikalni pojav iz področja, ki smo ga v tem šolskem letu obravnavali pri fiziki

2. Takoj mi sporočite na g-mail koronagakrona@gmail.com , kateri fizikalni pojav ste si izbrali.

3. Izbrani fizikalni pojav opišite na praktičnem primeru v naravi, pojasnite, pri tem uporabite izraze iz fizike, enačbe, narišite skico, napišite, katere fizikalne količine nastopajo, katere enote, kaj se dogaja pri pojavu, kakšne posledice ima, ali je za človeka koristen ali škodljiv, če je koristen, kaj človek pridobi s tem pojavom, kako ga človek izkorišča, če ga ne izkorišča, ali bi ga lahko … skratka, napišite čim več dejstev, podkrepljenih s fizikalnimi ugotovitvami. Svetujem vam, da napišete s svojimi besedami, da veste, o čem pišete, ker boste morali pojav opisati pred tablo. Če boste samo c/p z interneta, vaše znanje ne bo omembe vredno (verjetno).

4. Rok oddaje je v četrtek, 4. 6. 2020. 8. b ima na ta dan fiziko, 8. a pa ne, vendar brez skrbi, prišla bom v vaš razred (vem, 54) in pobrala vaše izdelke.

Pa še kriteriji ocenjevanja:

1. Izvirnost pri izbiri pojava (kaj to pomeni: če imata dva ali več isti pojav (v enem razredu), se točke odštevajo): 2 točki

2. pravilen fizikalni opis po navodilih: 8 točk

3. dodana skica, risba, fotografija: 2 točki

4. Jasna, nazorna, pravilna predstavitev pojava pred tablo: 6 točk

5.  Oddaja v roku: 2 točki.

Za vsak zamujen dan oddaje se odšteje ena točka.

Kriterij: 20 – 18 točk – odlično (5)

17 – 15 točk – prav dobro (4)

14 – 12 točk – dobro (3)

11 – 10 točk – zadostno (2)

< 10 točk – nezadostno (1)

Želim vam uspešno delo. Če boste kdaj pri delu v dvomih, vprašajte.

Vzgon

Le zakaj lahko v vodi plavamo, v zraku pa ne? le zakaj se drobna železna kroglica v vodi potopi, ogromna ladja, ki je prav tako iz železa, pa plava? Na to lahko odgovorimo z eno besedo: vzgon.

No, zdaj nismo nič kaj bolj pametni, kajne? Kaj pa sploh je vzgon?

Vzgon je sila, ki deluje na telo, potopljeno v tekočini. Ta sila (sila vzgona) ima nasprotno smer od sile teže  – torej silo teže zmanjšuje.

Vzgon je enak teži tekočine, ki jo telo izpodrine (Arhimedov zakon).

Enačba za izračun sile vzgona (ja, vzgon je sila) je torej:

Enačba za računanje vzgona. Kubični metri se pokrajšajo, torej dobimo enoto, ki je značilna za silo – newton

Arhimedov zakon (vzgon je enak teži tekočine, ki jo telo izpodrine) ponazorimo s primerom: Zamislimo si, da imamo ogromen kamen, ki ga sploh ne moremo dvigniti. Če pa spravimo ta kamen v vodo, ga bomo pa pod vodo verjetno dvignili –  ne z lahkoto, ampak mogoče  ga pa bomo. Kako to? Kar napišimo nekaj vrednosti: recimo, da ima kamen maso 100 kg. Če je iz granita, lahko s pomočjo gostote granita, ki znaša 2750 kg/m3, izračunamo volumen kamna: V = sila teže / specifično težo. Sila teže je 1000 N (ker je masa 100 kg), specifična teža je 27 500 N/m3. Izračunamo, da je volumen kamna 0,036 m3, kar je 36 dm3. Vemo (ker moramo znati na pamet), da je en kubični decimeter enako en liter in da en liter vode tehta en kilogram.

To pomeni, da je kamen izrinil 36 dm3 vode, torej je po Arhimedovem zakonu (vzgon je enak teži tekočine, ki jo telo izpodrine) sila vzgona 360 N in kaže v nasprotno smer kot sila teže. Kamen v vodi je tako za 360 N “lažji”, ima 640 N, kar je 64 kg. To še vedno (mogoče) ne moremo dvigniti, ampak kamen je skoraj za tretjino lažji.

Je zgornji primer razumljiv? Če ni, vprašajte.

Tule pa imate isto stvar (vzgon), razloženo malce drugače:

1. primer

2. primer

Zračni tlak

Zrak je zmes plinov, torej velja, da je tekočina. Zrak, ki nas obdaja in ki ga vdihavamo, ni v zaprti posodi, pač pa pritiska na nas s svojo težo, čeprav se nam zdi, da zrak nima teže. Popolnoma napačno. Gostota zraka je 1,3 kg/m3. To je sicer malo, zato se nam zdi, da ne pritiska kaj prida na nas. Pa si vso stvar oglejmo malo bolj natančno:

stojimo na dnu zračnega oceana, ki se širi nad nami 11 km visoko. In koliko znaša ta hidrostatični tlak? ne bomo preveč komplicirali z različno gostoto zraka (nanjo vplivajo temperatura, višina, na kateri se nahajamo in še mnogo drugih stvari), ampak bomo vzeli kar zgoraj omenjeno, 1, 3 kg/m3.

Hidrostatični tlak izračunamo tako, da specifično težo snovi pomnožimo z globino. Torej, če 13 N/m3 pomnožimo z 11 000 metrov, dobimo rezultat 143 000 Pa. Nismo daleč od normalno uporabljene vrednosti zračnega tlaka. 100kPa ali 1bar je normalni zračni tlak. Meteorologi največkrat rečejo kar 1000 mbar. V visokogorju je zračni tlak nižji, ker je zrak redkejši.

Poglejmo si enote za tlak, v našem primeru zračni tlak, še enkrat:

100 000 Pa = 1 bar = 10 na peto Pa

1000 mili barov = 1000 mbar = 1 bar

1 mbar = 1 hekto Pa

Če v zgornje vrednosti vstavljate namesto predpon desetiške potence, vidite, da se računi izidejo.

Več ali manj naj bi bila vrednost 1013 mbar (zgoraj smo napisali 1000 – skoraj isti šmorn) vrednost normalnega zračnega tlaka. Zračni tlak merimo z barometrom – drugo ime zanj je aneroid:

Razlago delovanja barometra imate v učbeniku na strani 128. če koga zanima – ni pa treba znat. te stvari so zelo zanimive, pa malce težke za osnovno šolo. Fizikalni navdušenci pa kar!

Podobno sliko barometra imate v DZ na strani 125, pri četrti nalogi. Rešite jo. Če boste imeli težave, vprašajte. Če zračni tlak raste, bo vreme lepo, če zračni tlak pada, to pomeni, da se bo vreme “skisalo”.

V vremenski napovedi je velikokrat omenjen zračni tlak. Tudi veter je posledica razlik v zračnem tlaku. Logično je, da bi veter pihal z območja z visokim zračnim tlakom proti območju z nizkim zračnim tlakom, vendar ni tako. Ta stvar je precej zakomplicirana, zato je ni treba znat. če pa koga zanima, pa si lahko prebere v učbeniku na strani 133. Če vam kaj ne bo jasno, vprašajte.

Ista snov, na malce drugačen način:

https://eucbeniki.sio.si/nit5/1336/index1.html

https://eucbeniki.sio.si/nit5/1336/index2.html

 

 

 

 

Utrjevanje – gostota, spec. teža, tlak

Odgovorite na vprašanja in mi odgovore pošljite natipkane kar preko e-pošte, prosim. Moj naslov (ker nekateri še vedno niste prebrali opozorila na spletni strani z dne 30. 3. 2020): koronagakrona@gmail.com .

1. Kaj nam pove gostota? Razloži na praktičnem primeru.

2. Kaj nam pove specifična teža? Razloži na praktičnem primeru.

3. Kako sta povezani gostota in specifična teža? Razloži na praktičnem primeru.

4. Napiši oznake, enote in oznake enot za naslednje fizikalne veličine: gostota, specifična teža, tlak, volumen, površina, globina ali višina.

5. Ali je tlak sila? Razloži.

6. V kakšnem odnosu sta tlak in površina? Kaj pa tlak in masa? Praktični primer.

7. V kakšnem odnosu sta gostota  in volumen? Kaj pa gostota  in masa? Praktični primer.

8. Kakšne so razlike med hidrostatičnim tlakom in tlakom v tekočini?

9. Glavne značilnosti hidrostatičnega tlaka. Kako ga še drugače imenujemo?

10. Glavne značilnosti  tlaka v tekočini!

 

Takole – dovolj bo. Če znate odgovoriti na ta vprašanja, kakor bi z bičem švrknil, ste zmagali. Bom zapisala skrajno nepedagoško – nagulite se odgovore (tisti, ki jim ta snov še ni jasna – takih je 70%). Ko boste odgovore znali na pamet, jih poskušajte razumeti. Če ne veste, kako, vprašajte mene.

 

 

Fizikalni pojavi v naravi

Kaj predstavlja vsaka slika? Znaš razložiti? Ni mi treba pošiljati odgovorov, skušajte vsak pojav na sliki opisati in ga fizikalno razložiti – samo ustno. Če česa ne boste vedeli, vprašajte.

Tlak zaradi teže tekočine – hidrostatični tlak

Tlak zaradi teže tekočine in tlak v tekočini – oboje zveni zelo podobno. Vendar ni, niti slučajno. Tlak v tekočini smo obravnavali prejšnjo uro, danes pa bomo obravnavali tlak, ki nastane, ker tekočina s svojo težo pritiska navzdol.Ste se že potapljali z masko vsaj do globine metra in pol? Verjetno ste pri tem začutili neprijeten občutek v ušesih – starejši so vam povedali, da je to “pritisk”. Ja, res je, to je tlak, ki nastane zaradi teže tekočine.

Čim globlje gremo, tem večji je tlak. Kako to? Zamislimo si, da imamo stekleno posodo, napolnjeno z vodo. In to vodo “razdelimo” na več plasti. Na čisto spodnjo plast pritiskajo vse gornje plasti, teža na isto površino je večja kot pod višjimi plastmi, torej je tlak večji.

plasti vode. kakšen je tlak pod njimi?

V isti globini je tlak vsepovsod enak:

Razmislite – imamo dve posodi, prva je napolnjena z vodo, druga z oljem. Kaj pravite, bi bil tlak na isti globini v obeh posodah enak? Ne, ne bi bil. Olje in voda imata različno specifično težo, zato z različno silo pritiskata navzdol. Voda ima večjo specifično težo, z večjo silo pritiska navzdol kot olje, zato bi bil tlak v posodi z vodo na isti globini večji kot v posodi z oljem.

Torej, pravkar smo ugotovili, da je hidrostitačni tlak odvisen od specifične teže tekočine in od globine:

Še ena zanimivost, povezana s hidrostatskim tlakom: v vezni posodi je tlak na isti višini vedno enak in sploh ni odvisen od oblike posode:

– tlak na isti globini je v vseh posodah enak

– tlak na isti globini je v vseh posodah enak

– tlak na isti globini je v vseh posodah enak

Hidrostatični tlak pa se še po nečem razlikuje od tlaka v tekočini – hidrostatični tlak se pojavi v odprti posodi, zato nanj vpliva tudi zračni tlak (ne pozabite, tudi zrak je tekočina). Normalen zračni tlak je povprečno 100 kilo paskalov – 100 kPa.

Tako, to bi bilo za zdaj vse o hidrostatičnem tlaku. Za utrjevanje pa si poglejte razlago še enkrat, tokrat v video različici.

Stran 1 od 41234