“Stari” šolski zelenjavni namaz

Pozdravljeni, mlade kuharice in kuharji. Danes ne bomo kuhali, pa tudi pekli ne, privoščili si bomo nekaj slanega, vitaminov polnega, za na kruh namazat. To je šolski zelenjavni namaz (malce obogaten), pa ne tak, kot ste ga navajeni v naši šoli. Tale recept je star več kot štirideset let, meni se zdi prav tako dober, kot dandanašnji. Ta namaz je najboljši, če si ga namažete na črn ali ržen kruh.

Sestavine:

150 g margarine ali masla

80 g jetrne paštete

120 g pariške ali blejske salame z zelenjavo, lahko tudi Poli

30 g suhe salame (ni nujno)

4 kisle kumarice

2 kuhana korenčka

1 trdo kuhano jajce

1 žlica majoneze

1/2 žlice gorčice

sol po okusu

Postopek:

Margarino ali maslo penasto vmešamo, zraven zmešamo pašteto. Obe salami narežemo na zelo majhne koščke ali zmeljemo, ostale sestavine sesekljamo. Vse skupaj zmešamo. Solimo po okusu. S tem namazom namažemo kose kruha, lahko tudi slane krekerje.

Pa še ena ideja za serviranje: vzamemo francosko štruco in jo prerežemo na tri kose. V vsak kos z ročajem kuhalnice “izvrtamo” luknjo – pri tem sredice ne odstranjujemo, ampak jo samo stisnemo, da v sredini štruce nastane luknja. V to luknjo nabašemo namaz, ves kos zavijemo v folijo in damo v hladilnik, lahko za dve uri, lahko tudi preko noči. Vzamemo ven, odvijemo in narežemo na kolobarje. Vsak kolobarček ima okoli kruh, v sredini pa namaz.

Dober tek!

Elektrika v gospodinjstvu

Plačilo elektrike v gospodinjstvu je kar velik strošek, čeprav si življenja brez nje v sedanjih časih ne moremo niti predstavljati. Enota, ki jo pri merjenju električnega dela uporabljamo v gospodinjstvih, je kilovatura, kWh. 

1 kWh = 3 600 000 J = 3,6 MJ.

Vir opravi 1 kWh dela, ko z močjo 1000 W (1 kW) poganja eno uro tok skozi porabnik – 1kWh. Preprosto, ne?

Ampak – kaj plačamo vsak mesec? Kaj je navedeno na računu za elektriko? Plačilo elektrike? Plačilo električnega toka? Plačilo električnega dela? In kako sploh zadolženi za to vedo, kolikšen račun naj nam izstavijo? Če pogledamo račun, vidimo, da je sestavljen iz nekoliko delov:

  • A je obračunsko obdobje
  • B je povprečna dnevna poraba elektrike za malo in veliko tarifo skupaj, v kWh
  • C je skupni znesek porabe električne energije v €, brez DDV
  • D je skupni znesek uporabe omrežja v €, brez prispevkov in brez DDV
  • E je skupni znesek prispevkov za SODO (sistemski operater distribucijskega omrežja) in druge dajatve v €, brez DDV
  • je skupni obračunani znesek elektrike v €, brez DDV
  • je skupna poraba elektrike v celotnem obračunskem obdobju, razčlenjena na malo in veliko tarifo, v kWh

 

Čisto zgoraj na desni imamo zapisano “priključna moč” 17 kW (3 x 25 A) To pomeni, da imamo v stanovanju tri varovalke, vsaka od njih prenese tok 25 A.

Omarica za varovalke izgleda takole:

omarica s starejšimi, taljivimi varovalkami

omarica z novejšimi, avtomatskimi varovalkami

 

Na prvi sliki je zraven ena črna škatla. To je števec za elektriko, ki meri opravljeno električno delo. Največkrat so števci dvotarifni – imamo veliko tarifo (VT) – el. energija je dražja in malo tarifo – el. energija je cenejša. Po domače rečemo, da imamo poceni in drag tok. El. dvotarifni števec izgleda takole:

el. števec

Imamo pa lahko tudi enotarifni števec, vidite ga v učbeniku na str. 138. Ta beleži le eno, enotno tarifo. Kdaj pa je večja in kdaj manjša tarifa?

VT – večja dnevna tarifa, ki jo dvotarifni števec beleži vsak delavnik od 6.00 do 22.00 ure.
MT – manjša tarifa je tarifa, ki jo dvotarifni števec beleži vsak delavnik od 22.00 do 6.00 ure naslednjega dne ter vsako soboto, nedeljo in dela prost dan od 0.00 do 24.00 ure.
ET – je enotna tarifa, ki jo beleži enotarifni števec vsak dan od 0.00 do 24.00 ure.

Vsak mesec imamo na računu obračunano električno delo – energijo, skupaj z omrežnino, prispevki in ostalimi dajatvami ter trošarino. Se potem še čudite, če je račun za elektriko visok?

Naloga: oglejte si “svoj” račun za elektriko, poskušajte razčleniti posamezne postavke v njej, poglejte, koliko fazni sistem imate v stanovanju ali v hiši, zapišite si moči vaših aparatov bele tehnike, približno določite, koliko časa na mesec delujejo – je znesek na položnici (po vašem občutku) visok, nizek? Bi lahko še kaj električne energije prihranili?

 

Električna moč

Ste že kdaj kupovali žarnice? Če ste jih, potem veste, da ni vseeno, kake kupite. Žarnice se razlikujejo po moči – 40 vatna, 75 vatna, 100 vatna. Ta že kar lepo sveti. Tudi vsi mali gospodinjski aparati in aparati bele tehnike imajo zapisano, koliko moči premorejo.

Ko smo obravnavali delo, smo govorili tudi o moči. Povedali smo, da je moč določena s količino dela, ki ga opravimo v določenem času. Pri elektriki ni popolnoma nič drugače, le da delu in moči zraven dodamo še besedico “električni”.

Torej, električna moč je količnik med opravljenim električnim delom in časom, v katerem to delo opravimo; je pa tudi zmnožek napetosti in toka:

Pe = Ae/t                                            Pe = U . I

Enota za el. moč je vat (W), kar je voltamper (VA) ali pa joule na sekundo (J/s):

W = VA = J/s

V učbeniku na strani 138-139 rešite naloge 1, 2 in 3.

Vretenčarji

Pozdravljeni, sedmošolci, gremo dalje z našim živalskim sistemom. Danes se bomo ukvarjali z zadnjo, najvišje razvito skupino živali – z deblom  strunarji oziroma njihovim poddeblom, z vretenčarji.

Poddeblo vretenčarji delimo na pet razredov: ribe, dvoživke, plazilci, ptiči in sesalci. Za vse te skupine ste zagotovo že slišali, verjetno jih tudi poznate, vsaj predstavnike. Danes bomo na kratko predstavili vseh pet skupin in navedli njihove značilnosti:

RIBE: so vodne živali, dihajo s škrgami. Poznamo ribe kostnice (njihovo ogrodje je iz kosti), ki živijo v sladkih vodah in v morju ter ribe hrustančnice (njihovo ogrodje je iz hrustanca), ki živijo samo v morju. Med hrustančnice uvrščamo morske pse, skate, morske mačke (prva sličica je prismodarija), morske lisice

Kostnice in hrustančnice se na prvi pogled ločijo po tem, da imajo kostnice škrge pokrite s škržnim poklopcem, hrustančnice pa imajo škržne reže. Razlik v telesni zgradbi je kar nekaj, najlepše si jih ogledate na sliki:

Posebnost rib je čutilo, imenovano pobočnica. Pobočnica je posebno bočno čutilo pri ribah, v katerem so zbrane skupine čutnih celic. Te celice imajo na vrhu posebne dlačice, ležijo pa v manjših kanalih in so preko njih povezane z zunanjostjo. Pri gibanju vode se dlačice premikajo, riba pa tako zaznava mehanične dražljaje iz okolice. Ti dražljaji so spremembe v vodnem tlaku, sprememba vodnega toka in podobno.

pobočnica pri morskem psu

 

DVOŽIVKE: če rečemo, da so dvoživke živali, ki živijo v vodi in na kopnem, je to napačno. Bobri, npr., tudi živijo v vodi in na kopnem, pa vendar niso dvoživke. Torej, definicija za dvoživke se glasi: dvoživke so živali, ki kot ličinke živijo v vodi in dihajo s škrgami, kot odrasle živali pa dihajo s pljuči in živijo v zelo vlažnih okoljih. Za razmnoževanje potrebujejo vodo.

Poznamo brezrepe in repate dvoživke. Med brezrepe spadajo prave žabe in krastače, med repate pa močeradi in pupki.

Takole izgleda razvojni krog brezrepih in repatih dvoživk. Pa še slika:

Koža dvoživk je vlažna, tanka, nezaščitena pred izhlapevanjem vode, zato se morajo zadrževati v zelo vlažnem okolju.

PLAZILCI: so prave kopenske živali, zaščito pred izhlapevanjem vode iz telesa jim nudijo luske, s katerimi je pokrito njihovo telo. Med plazilce spadajo krokodili, želve, kuščarji, kače …

Plazilci ležejo jajca, mnoga imajo prožno, pergamentasto lupino. Želvja jajca slovijo kot specialiteta. Na račun nabiranja jajc so nekatere vrste želv skoraj iztrebili, zato je zdaj jajca prepovedano nabirati.

Kače so breznogi plazilci, po tleh se premikajo z zvijanjem telesa. Mnoge kače so strupene, veliko pa je popolnoma nenevarnih in nestrupenih. V Sloveniji živi enajst vrst kač, samo tri vrste med njimi so strupene: gad, planinski gad in modras. Nestrupene (in seveda tudi strupene) kače so človeku koristne, saj se hranijo z manjšimi glodalci, ki človeku povzročajo škodo – z mišmi in podganami. Kač se NI TREBA bati. Kače se bojijo vas, saj ste zanje pravi velikan. Če vas bodo občutile (po tresljajih tal, ko hodite – vidijo namreč zelo slabo), se bodo čim hitreje umaknile. Pustite jih, naj pobegnejo, ne ubijajte jih, prosim.

PTIČI: za vse ptiče je značilno, da so pokriti s perjem. Celo pingvini imajo perje, ki pa je precej spremenjeno in se zelo razlikuje od perja večine ptic. Značilno za ptice je, da letijo, vendar ne letijo vse ptice. Labod je največja ptica (glede na trup), ki še lahko leti. Značilne za ptice so peruti (krila imajo žuželke), kljun in, že omenjeno, perje. Ptice ležejo jajca s trdo apnenčasto lupino. Vsi ptiči so živali s stalno telesno temperaturo. Ribe, dvoživke in plazilci so živali z nestalno telesno temperaturo – le-ta je odvisna od temperature okolice. Ptiči imajo kar visoko (glede na človeka) telesno temperaturo – tam okoli 41 stopinj celzija. Ste že držali kokoš v rokah? Kdor jo je, je lahko občutil, kako zelo topla je.

SESALCI: značilnost, po kateri prepoznamo sesalce, je dlaka. Pa so tudi tu izjeme. Kiti, npr., niso pokriti z dlako. Ampak imajo dlako –  imajo namreč trepalnice. Najbolj značilni znaki sesalcev so: stalna telesna temperatura, dlaka, kotijo žive mladiče (to ne pomeni, da druge kotijo mrtve – to pomeni, da druge vretenčarske skupine ležejo jajca – z redkimi izjemami), mladiči sesajo materino mleko, dihajo s pljuči.

Sesalce delimo na tri skupine:

a) stokovci – takšnega imena nimajo zato, ker bi stokali, ampak zato, ker imajo stok ali kloako – skupno izvodilo izločal in spolnih žlez. Sem spadata  kljunaš in kljunati ježek.

b) vrečarji – mladiče samice prenašajo v nekakšni vreči na trebuhu, najbolj znani so kenguruji, pa tudi koale (se spomnite risanke Cofko Cof?). Vrečarji živijo predvsem v Avstraliji.

c) višji sesalci – zajci, medvedi, miši, veverice, psi, mačke, kiti, opice, človek …

 

In kaj morate narediti? Napišite po tri predstavnike vsake skupine (ribe, dvoživke, plazilci, ptiči in sesalci), ki jih poznate. Poimenujte jih s slovenskim imenom (vem, da bi radi napisali med ribami morskega psa. Vsi ste že slišali zanj. Ampak, za katerega morskega psa? Velikega belega, kitovca, sinjega,…  napišite raje ribe, ki jih poznate oz. ste jih že kdaj jedli, videli, jih imate mogoče celo v akvariju …).

 

 

 

Rodovnik ali družinsko drevo

Rodovnik (učbenik str. 47) ali družinsko drevo je način spoznavanja svojih prednikov. Človeku je navadno družina poznana. Vemo, kdo sta naša mati in oče, poznamo svojo sestro in brata, navadno tudi vemo in poznamo svoje stare starše, tete, strice, sestrične in bratrance, včasih pa imamo celo srečo, da vemo, kdo so naši pradedje in prababice. Ljudem je poznavanje svoje rodbine nekaj navadnega in skoraj vsi spoštujemo svoje korenine ter se zavedamo njihovega pomena. V rodovniku se lahko označijo tudi dedne posebnosti družine, lahko zasledujemo dedovanje krvnih skupin, barve las, barve oči, skratka, lastnosti, ki se nam zdijo zanimive in bi jih želeli bolj podrobno preučiti – oziroma njihovo dedovanje.

Znani so rodovniki znamenitih vladarskih družin, npr. ruske vladarske hiše, kjer lahko zasledujemo dedovanje hemofilije, rodovnik celjskih grofov, rodovnik Habsburžanov … to so precej zanimive strvari, odtipkajte v google željeno geslo in spoznavajte prednike in potomce ter se zabavajte.

V učbeniku na strani 52 in 53 imate dva različna rodovnika in nekatera vprašanja, ki se tičejo rodovnika. Oglejte si jih, poskušajte odgovoriti, če vam pa kaj ne bo jasno, pa, prosim, vprašajte učiteljico Petro Žveplan (9.a) ali mene (9.b).

Dostopnost