Dieta pri “prehitri” prebavi

Po domače “prehitro” prebavi imenujemo driska. Verjetno jo vsi poznate. Lahko nastopi zaradi različnih vzrokov, najpogosteje, če pojemo kaj takega, da nam izrazito škodi – prestara, pokvarjena hrana, preveč začinjena hrana in podobno.

O driski govorimo, ko je izločanje blata pogosto, večkrat na dan, blato pa je mehko in tekoče. Z drisko se včasih spopademo preprosto, ker smo kaj napačnega pojedli, včasih pa zato,  ker smo se okužili s bakterijami. Odrasli  in starejši najstniki si lahko sami ob driski pomagajo dva dni, če traja dlje časa, je treba obiskati zdravnika, saj je lahko izguba vode prevelika in pride do močne dehidracije (velika izguba  tekočine iz telesa).

Zelo pomembno je, da ob driski prilagodite prehrano.

Samozdravljenje pri otrocih, dojenčkih in starejših se priporoča le en dan, nato je nujen obisk zdravnika.  V tem času bi se moralo stanje izboljšati, če upoštevamo naslednje ukrepe: posameznik si ob driski lahko pomaga s pitjem večjih količin tekočine, nesladkanega čaja, vode in bistre juhe brez zakuhe. Odlični sta korenčkova juha in prežganka – juha z jajcem. V času driske je treba uživati trdo hrano, ki ne vsebuje preveč vlaknin, ker vlaknine še bolj spodbujajo izločanje blata. Odlična izbira je kuhan riž, saj riževa sluz pomaga pri diareji (drugo ime za drisko). Prav tako je priporočeno uživati zmečkane banane in naribana porjavela jabolka, krompir, pretlačene testenine (bele), preprečenec in krekerje in zelenjavno kašo.

Obvezno se je treba izogibati mleku in mlečnim izdelkom, sladkorjem, čistim maščobam in čisti, surovi zelenjavi. Presladka hrana, kot so sokovi in sladkarije, so prav tako odsvetovani. Izogibati se je treba tudi mastni, težki, začinjeni hrani in kavi, saj deluje kot diuretik in lahko še bolj spodbudi izločanje blata. Odlične so tudi suhe borovnice, ki jih pripravljamo kot čaj. Pomagata tudi indijski in ruski čaj, a sta priporočljiva le za odrasle.

V prehrano je treba vnesti tudi dobre bakterije, saj se v času driske poruši ravnovesje bakterij v črevesju. Zgodi se, da patogene(škodljive) bakterije prevladajo nad dobrimi, zaradi česar je treba znova vzpostaviti zdravo ravnovesje bakterij. To lahko storimo s probiotiki – zdravimi bakterijami. Probiotične bakterije so naravno prisotne v fermentiranih živilih, kot so kislo zelje, repa in fermentirani mlečni izdelki. A ker se je tem v času driske bolje izogniti, probiotike v tem času raje vnesemo s pomočjo praškov ali napitkov, ki jih kupimo v lekarni. Za otroke so na voljo še probiotične kapljice. V teh izdelkih so probiotiki sami, lahko pa jih kombinirajo tudi z vitamini B, ki jih v času driske lahko primanjkuje. Pri driski si lahko pomagamo tudi z medicinskim ogljem ali s posebnim gelom, ki nase vežeta pantogene bakterije in jih izločata iz telesa.

Vir: https://vizita.si/zdravje/kaj-jesti-ce-se-spopadate-z-drisko.html

Prežganka je peprosta domača juha, ki je bila nekoč ena najpogostejših jedi na slovenskih mizah, danes pa si jo navadno pripravimo samo takrat, ko smo prehlajeni ali imamo prebavne težave. Juha namreč blagodejno vpliva na prebavo, zapira črevo in regulira odvajanje, predvsem pa nas prijetno pogreje in okrepča.

Recept za prežganko:

Sestavine:

1 žlica olja, lahko tudi maslo
5 žlic (ne zvrhanih) moke
1 liter vode
 sol in sesekljana kumina po okusu
 1 – 2 jajci
 sesekljan peteršilj, drobnjak
Postopek:

V loncu segrejemo olje ali razpustimo maslo. Po vroči maščobi potrosimo moko in jo na šibkem ognju med mešanjem svetlo do rahlo rjavo popražimo. Pazimo, da moke ne zažgemo!

Postopoma prilivamo mrzlo vodo ter nenehno mešamo, da ne nastanejo grudice (najbolje je, da mešamo s šibo oziroma metlico za stepanje:

šiba ali metlica za stepanje

Po okusu začinimo s soljo, po želji tudi s kumino, in juho kuhamo 5 minut, da zavre.

V posodici dobro razžvrkljamo jajca in jih med nenehnim mešanjem počasi zakuhamo v vrelo juho. Kuhamo še 1 do 2 minuti, da jajce zakrkne, potem pa lonec odstavimo, juho serviramo v skodelice ali globoke krožnike in takoj postrežemo. Po juhi pred serviranjem po želji potrosimo malo sesekljanega peteršilja in/ali drobnjaka.

Ste jo skuhali? Kak se vam je zdel okus? Sicer so ledeni možje in Zofka že odšli, pa vendar še tekne, tudi v teh dneh, čeprav je že topleje.

 

Moje družinsko drevo

Dragi učenci, vabim vas, da izdelate rodovnik vaše družine za štiri generacije (vi, vaši starši, stari starši, prastari starši). Če je to preveč, bodo zadostovale tudi samo tri generacije. Pri vsaki osebi napišite samo njeno ime in letnico rojstva.

S pomočjo izdelanega rodovnika boste pridobili oceno pri biologiji.

Najlažji in prvi korak je, da začnete pri sebi in si zapišete vse sorodnike, ki jih poznate. To bo vaša prva pot v preteklost. Vzemite list papirja, narišite skico družinskega drevesa, zapišite na dnu svoje ime in začnite zapisovati imena sorodnikov od spodaj navzgor. Vključite vse sorodnike, ki so obvezni.

Teorijo, kako sestavimo rodovnik, smo si ogledali 13. 5. 2020 pri pouku, spodaj pa imate nekaj fotografij, ki vam bodo verjetno dale ideje za vaše delo.

izjemno pregledno in praktično družinsko drevo

tudi takšen zapis je lahko

raste drevo, močno in košato

romantično, en čink nepregledno – ne priporočam, lahko pa naredite variacije na temo

starinsko

toliko oseb vam ni treba vstaviti.

Zapisati  morate še kako lastnost vaše družine, ki se deduje iz roda v rod ali pa preskakuje generacije. Če tega ni, opišite dedovanje barve las ali barve oči, višine, zvijanja jezika, prirasle ušesne mečice in podobnega (glej učbenik str. 48 in 49). Rodovnik napišite oziroma narišite na A3 format, ga slikajte ter pošljite (ali prinesite) preko g-maila učiteljici Žveplan (9.a) ali meni (9. b). Opis dedovanja določenega znaka natipkajte v e-mail (oziroma glejte navodila spodaj).

Izdelek morate oddati do ponedeljka, 25. 5. 2020.

Če boste ta dan prišli v šolo, prinesete celoten rodovnik, skupaj z opisom, v šolo, četudi ta dan na urniku ne boste imeli biologije.

Kriteriji:

  1. Štiri generacije: 5 točk
  2. Tri generacije: 4 točke
  3. Čim bolj izviren element dedovanja – 5 točk
  4. Pravilen opis dedovanja nekega znaka – 5 točk
  5. Jasen, berljiv zapis rodovnika – 5 točke
  6. Oddaja v roku – 2 točki
  7. Dodatne generacije – 2 točki
  8. Za vsak dan zamude pri oddaji se odšteje ena točka.

 

Skupaj: 22 + 2 točk:

Točke ocena
22 – 20 Odl (5)
19 – 17 Pdb (4)
16 – 13 Db (3)
12 – 10 Zd (2)
< 10 Nzd (1)

 

Učenci, ki ne bi oddali rodovnika, bi bili ustno vprašani, ampak menim, da se kaj takega ne bo zgodilo.

“Stari” šolski zelenjavni namaz

Pozdravljeni, mlade kuharice in kuharji. Danes ne bomo kuhali, pa tudi pekli ne, privoščili si bomo nekaj slanega, vitaminov polnega, za na kruh namazat. To je šolski zelenjavni namaz (malce obogaten), pa ne tak, kot ste ga navajeni v naši šoli. Tale recept je star več kot štirideset let, meni se zdi prav tako dober, kot dandanašnji. Ta namaz je najboljši, če si ga namažete na črn ali ržen kruh.

Sestavine:

150 g margarine ali masla

80 g jetrne paštete

120 g pariške ali blejske salame z zelenjavo, lahko tudi Poli

30 g suhe salame (ni nujno)

4 kisle kumarice

2 kuhana korenčka

1 trdo kuhano jajce

1 žlica majoneze

1/2 žlice gorčice

sol po okusu

Postopek:

Margarino ali maslo penasto vmešamo, zraven zmešamo pašteto. Obe salami narežemo na zelo majhne koščke ali zmeljemo, ostale sestavine sesekljamo. Vse skupaj zmešamo. Solimo po okusu. S tem namazom namažemo kose kruha, lahko tudi slane krekerje.

Pa še ena ideja za serviranje: vzamemo francosko štruco in jo prerežemo na tri kose. V vsak kos z ročajem kuhalnice “izvrtamo” luknjo – pri tem sredice ne odstranjujemo, ampak jo samo stisnemo, da v sredini štruce nastane luknja. V to luknjo nabašemo namaz, ves kos zavijemo v folijo in damo v hladilnik, lahko za dve uri, lahko tudi preko noči. Vzamemo ven, odvijemo in narežemo na kolobarje. Vsak kolobarček ima okoli kruh, v sredini pa namaz.

Dober tek!

Elektrika v gospodinjstvu

Plačilo elektrike v gospodinjstvu je kar velik strošek, čeprav si življenja brez nje v sedanjih časih ne moremo niti predstavljati. Enota, ki jo pri merjenju električnega dela uporabljamo v gospodinjstvih, je kilovatura, kWh. 

1 kWh = 3 600 000 J = 3,6 MJ.

Vir opravi 1 kWh dela, ko z močjo 1000 W (1 kW) poganja eno uro tok skozi porabnik – 1kWh. Preprosto, ne?

Ampak – kaj plačamo vsak mesec? Kaj je navedeno na računu za elektriko? Plačilo elektrike? Plačilo električnega toka? Plačilo električnega dela? In kako sploh zadolženi za to vedo, kolikšen račun naj nam izstavijo? Če pogledamo račun, vidimo, da je sestavljen iz nekoliko delov:

  • A je obračunsko obdobje
  • B je povprečna dnevna poraba elektrike za malo in veliko tarifo skupaj, v kWh
  • C je skupni znesek porabe električne energije v €, brez DDV
  • D je skupni znesek uporabe omrežja v €, brez prispevkov in brez DDV
  • E je skupni znesek prispevkov za SODO (sistemski operater distribucijskega omrežja) in druge dajatve v €, brez DDV
  • je skupni obračunani znesek elektrike v €, brez DDV
  • je skupna poraba elektrike v celotnem obračunskem obdobju, razčlenjena na malo in veliko tarifo, v kWh

 

Čisto zgoraj na desni imamo zapisano “priključna moč” 17 kW (3 x 25 A) To pomeni, da imamo v stanovanju tri varovalke, vsaka od njih prenese tok 25 A.

Omarica za varovalke izgleda takole:

omarica s starejšimi, taljivimi varovalkami

omarica z novejšimi, avtomatskimi varovalkami

 

Na prvi sliki je zraven ena črna škatla. To je števec za elektriko, ki meri opravljeno električno delo. Največkrat so števci dvotarifni – imamo veliko tarifo (VT) – el. energija je dražja in malo tarifo – el. energija je cenejša. Po domače rečemo, da imamo poceni in drag tok. El. dvotarifni števec izgleda takole:

el. števec

Imamo pa lahko tudi enotarifni števec, vidite ga v učbeniku na str. 138. Ta beleži le eno, enotno tarifo. Kdaj pa je večja in kdaj manjša tarifa?

VT – večja dnevna tarifa, ki jo dvotarifni števec beleži vsak delavnik od 6.00 do 22.00 ure.
MT – manjša tarifa je tarifa, ki jo dvotarifni števec beleži vsak delavnik od 22.00 do 6.00 ure naslednjega dne ter vsako soboto, nedeljo in dela prost dan od 0.00 do 24.00 ure.
ET – je enotna tarifa, ki jo beleži enotarifni števec vsak dan od 0.00 do 24.00 ure.

Vsak mesec imamo na računu obračunano električno delo – energijo, skupaj z omrežnino, prispevki in ostalimi dajatvami ter trošarino. Se potem še čudite, če je račun za elektriko visok?

Naloga: oglejte si “svoj” račun za elektriko, poskušajte razčleniti posamezne postavke v njej, poglejte, koliko fazni sistem imate v stanovanju ali v hiši, zapišite si moči vaših aparatov bele tehnike, približno določite, koliko časa na mesec delujejo – je znesek na položnici (po vašem občutku) visok, nizek? Bi lahko še kaj električne energije prihranili?

 

Električna moč

Ste že kdaj kupovali žarnice? Če ste jih, potem veste, da ni vseeno, kake kupite. Žarnice se razlikujejo po moči – 40 vatna, 75 vatna, 100 vatna. Ta že kar lepo sveti. Tudi vsi mali gospodinjski aparati in aparati bele tehnike imajo zapisano, koliko moči premorejo.

Ko smo obravnavali delo, smo govorili tudi o moči. Povedali smo, da je moč določena s količino dela, ki ga opravimo v določenem času. Pri elektriki ni popolnoma nič drugače, le da delu in moči zraven dodamo še besedico “električni”.

Torej, električna moč je količnik med opravljenim električnim delom in časom, v katerem to delo opravimo; je pa tudi zmnožek napetosti in toka:

Pe = Ae/t                                            Pe = U . I

Enota za el. moč je vat (W), kar je voltamper (VA) ali pa joule na sekundo (J/s):

W = VA = J/s

V učbeniku na strani 138-139 rešite naloge 1, 2 in 3.

Dostopnost