Kuhana smetana

Kuhana smetana? Ja, kaj pa misli, kaj bomo zdaj pripravljali? Ok, ok, prosim, nič hude krvi. V naslovu je le slovensko ime za italijansko sladico, ki je širom sveta poznana kot panna cotta. Zdaj vam je pa vsa stvar že malo bolj jasna, kajne?

Bližajo se vroči dnevi, v katerih takšne lahke, hladne sladice zelo prijajo. In če je na vrhu še dobra mera vitaminov v obliki okusnega sadnega preliva, smo zmagali.

Sestavine:

5 dl sladke smetane
1 dl mleka
50 g sladkorja
2 vaniljeva sladkorja
6 lističev želatine ali 1,5 vrečke zmlete želatine
Preliv:
250 g sadja – po želji, primerno je jagodičasto sadje, lahko je tudi zmrznjeno (jagode, maline, ribez, borovnice, mešanica tega sadja)
2 žlici sladkorja
2 žlici limoninega soka
Postopek:

Želatino za 10 minut namočimo v manjši količini vode (približno 1 dl), da nabrekne.  V posodo nalijemo sladko smetano, mleko, dodamo  50 g sladkorja in vaniljev sladkor. Na zmernem ognju kuhamo približno 5 minut, da se sladkor raztopi, smetana pa zavre. ne sme premočno vreti.  Nato odstavimo. Dodamo ožeto želatino in mešamo, da se le-ta povsem razpusti.

Modelčke ali skodelice splaknemo s hladno vodo  in napolnimo s pripravljeno vročo zmesjo. Prekrijemo jih s prozorno folijo in za 1 do 2 uri damo v hladilnik, da se želatina strdi.

Sveže sadje (ali  zmrznjeno) stresemo v kozico, ga prelijemo z dvema žlicama limoninega soka  in potresemo  s sladkorjem. Na hitro jih pokuhamo, da izločijo sok. Sadje lahko zmečkamo z vilicami, da dobimo omako, v kateri so še koščki sadja. Tudi omako ohladimo do mlačnega.

Ohlajeno strjenko zvrnemo na krožnik, prelijemo s sadnim prelivom in okrasimo po želji. Lahko pa strjenko obdržimo kar v skodelicah in dodamo sadno omako. Lepo je, če kuhano smetano nalijemo v prozorne posode in ohladimo tako, da stoji posoda pod kotom. Dobimo zanimiv izgled:

 

Utrjevanje – elektrika

Odgovori na vprašanja:

  1. Za vsako snov napiši, ali je prevodnik ali izolator: steklo, zlato, plastika, guma, keramika, morska voda, voda iz pipe, deionizirana voda, papir, mokra vrvica, les, grafit.
  2. Nariši s pomočjo el. simbolov el. krog, v katerem so:
  3. a) vzporedno vezani trije uporniki, prvi upornik je zaporedno vezan z žarnico
  4. b) zaporedno vezane tri žarnice, na drugi merimo tok
  5. c) vzporedno vezana dva upornika, na drugem merimo napetost
  6. d) dve žarnici vezani vzporedno, prvo varujemo z varovalko
  7. e) Vzporedno vezani dve žarnici, vir el. napetosti so trije galvanski členi
  8. Kateri sta enoti za napetost in za el. tok, s čim merimo ti dve fizikalni veličini?
  9. Izračunaj nadomestni upor pri treh zaporedno vezanih upornikih: R1 = 5 ohmov, R2 = 0,03 kohmov in R3 = 12 ohmov.
  1. Naštej vsaj osem električnih porabnikov.
  2. Kolikšna je napetost hišne napeljave?
  3. Naštej in opiši nevarnosti el. toka!
  4. Naštej in opiši nevarnosti strele!
  5. Razloži cenik:

Redni cenik električne energije za gospodinjske odjemalce:

 

VT (€/kWh)

MT (€/kWh)

ET (€/kWh)

cena brez DDV

0,06490

0,03599

0,05794

 

cena z 22 % DDV

0,07918

0,04391

 

0,07069

 

 

 

Fizikalni pojavi v naravi

Kaj predstavlja vsaka slika? Znaš razložiti? Ni mi treba pošiljati odgovorov, skušajte vsak pojav na sliki opisati in ga fizikalno razložiti – samo ustno. Če česa ne boste vedeli, vprašajte.

Utrjevanje – el. delo v gospodinjstvih

V gospodinjstvih pri merjenju električnega dela uporabljamo enoto kilovatura, kWh.

1 kWh = 3 600 000 J = 3,6 MJ

Opravljeno električno delo meri števec.

1 kWh pomeni, da vir opravi tolikšno delo, ko z močjo 1000 W poganja tok skozi porabnik eno uro.

Pa še malce sličic na to temo:

Naloge: učbenik str. 139, nal. 4, 5, 6.

Preučevanje razvoja zarodkov in zakrneli organi

Primerjalna embriologija (embrio – zarodek) primerja zarodke različnih živalskih vrst in ugotavlja podobnosti in razlike med njimi ter na podlagi tega njihovo sorodnost. Če pogledamo slike, vidimo, da so si zarodki v začetnih stopnjah razvoja zelo podobni, potem pa se začnejo razlikovati med seboj. Strokovnjaki so ugortovili, da se v razvoju zarodkov pojavljajo določeni znaki vretenčarjev (hrbtenica iz vretenc, sluhovod) pred drugimi znaki posamezne vrste vretenčarjev. Čim bolj so si vrste podobne, tem daljši čas so si zarodki podobni med seboj.

Ker se v razvoju zarodka skupin organizmov izrazijo ali nakažejo razvojne stopnje določenih organizmov (npr. zametki škrg), ki jih imajo njihovi skupni predniki, strokovnjaki sklepajo, da imajo vrste živih bitij skupen izvor.

Ker so se organizmi skozi evolucijo razvijali in spreminjali, nekaterih organov ne potrebujejo več, pa so se vendar še ohranili v sledovih tudi pri današnjih organizmih. Takšnim ostankom pravimo zakrneli organi. Lepo lahko npr. zasledujemo zakrnitev prstov pri okončinah konja. Prvi znani prednik konja, eohip, je bil velik kot lisica, imel še vseh pet prstov, ker je hodil po mehkih močvirnatih tleh. Spremembe v podnebju so povzročile, da so imeli prednost pri razvoju osebki, ki so izgubljali petprstnost (mutacije!). Poglejmo si, kako se je to odvijalo skozi milijone let:

Tudi človek ima takšne zakrnele organe. Niti ne vemo, da jih imamo, če nam ne začnejo povzročati nevšečnosti:

Ti zakrneli organi in strukture so bili nekoč nujni, skozi evolucijo pa so se pomanjšali, postali enostavnejši in nekoristni. Vendar pa nosijo pomembne informacije o razvoju naše vrste. Kljub temu da nam jo včasih zakrneli organi pošteno zagodejo, kot na primer slepič ali modrostni zobje, brez njihove prisotnosti v našem telesu ne bi mogli izpopolniti našega filogenetičnega drevesa.

Zakrneli organi pri človeku so modrostni zobje, rep, priželjc, slepiš in sposobnost sinteze vitamina C (koze ga proizvajajo, mi ga moramo dobiti s hrano).

Priželjc
V nasprotju s splošnim prepričanjem zakrneli organi niso nujno neuporabni. V nekaterih primerih morda samo še ne vemo, kakšna je njihova funkcija. Nekdaj so na primer menili, da je človeški priželjc zakrnel organ. Zdaj pa je znano, da v primarnem limfatičnem organu, ki se v človeškem telesu nahaja v sprednjem delu prsnega koša, tik za prsnico, zorijo limfociti T. Izloča številne rastne faktorje in hormone, ki sodelujejo pri imunskem odzivu. Pri otrocih je dokaj velik s starostjo pa se manjša. Hormoni, ki jih izloča, skrbijo za obrambo telesa pred tujki.

Čeprav še ne poznamo njihove funkcije ali pa so jo izgubili, nam zakrneli organi služijo kot kažipot k našim prednikom. Noben organizem namreč ne more imeti zakrnelega organa, ki ga ne najdemo pri njegovih prednikih.

Trtica ali zakrneli rep

Trtica  je eden izmed osupljivih primerov atavizma (pojavljanje zakrnelih organov), zadnji ostanek repa sesalcev. Rep je pri sesalcih zelo uporaben, predvsem za vzdrževanje ravnotežja, izostal pa je pri opicah in ljudeh. Kljub temu pa vsi človeški zarodki imajo rep, sestavljen iz treh do petih vretenc, nekateri ljudje pa se rodijo tudi s podaljšanim repom, ki pa jim ga odstranijo brez komplikacij in posledic.

Modrostni zobje
Naši predniki, ki so bili rastlinojedi, so potrebovali močne kočnike za žvečenje rastlin. Zato še sedaj veliko ljudem zrastejo modrostni zobje, ki jih imenujejo tudi tretji kočniki (osmi zob v čeljusti). Teoretično jih še vedno lahko uporabljamo za žvečenje, vendar kar pri tretjini ljudi zrastejo postrani ali ostanejo zagozdeni, kar povzroči močne bolečine in infekcijo. Ti kočniki tudi relativno hitro propadejo.

Slepič
Še eden izmed zakrnelih organov, ki so posledica naše rastlinojede preteklosti, je slepič, od 6 do 10 cm velik izrastek, ki se pojavi na začetku debelega črevesa oziroma na prehodu iz tankega črevesa v debelega. V približno enaki velikosti se nahaja v rastlinojedih živalih, uporabljajo pa ga za presnavljanje rastlin, bogatih s celulozo. Ljudje tudi po odstranitvi slepiča ne čutijo posledic. Vnetje slepiča pa je lahko tudi usodno, zato strokovnjaki predvidevajo, da ima slepič neko dodatno vlogo pri imunskem sistemu.

Sinteza vitamina C
Pomankanje vitamina C pri ljudeh povzroči skorbut in posledično smrt. Ljudje nismo več sposobni sintetizirati vitamina C, čeprav so naši predniki to lahko počeli. Gen, ki je potreben za sintezo so leta 1994 našli v človeškem telesu, vendar ni deloval.

slepič

modrostni zob – nepravilna rast

Vir: https://www.delo.si/novice/znanoteh/pet-zakrnelih-delov-v-cloveskem-telesu-cemu-sluzijo.html

Odgovori na vprašanje: Na osnovi česa vemo, da se populacije skozi več generacij spreminjajo in da nastajajo nove vrste, nekatere pa tudi izumirajo? Naštej več (vsaj pet) primerov.

Dostopnost