Ocenjevanje – drugič

Dragi sedmošolci, še kar se vas nekaj (iz 7. a in iz 7. b) ni javilo s številkami, da bi vedeli, kateri ekosistem morate obdelati. In ker je nova odločba – v sredo, 3. 6. 2020 pridemo vsi v šolo, prosim, prinesite izdelano in napisano kar v šolo. To velja za 7. a. 7. b pa naj pošlje učiteljici Žveplan, kot ste zmenjeni.

Vzgon

Le zakaj lahko v vodi plavamo, v zraku pa ne? le zakaj se drobna železna kroglica v vodi potopi, ogromna ladja, ki je prav tako iz železa, pa plava? Na to lahko odgovorimo z eno besedo: vzgon.

No, zdaj nismo nič kaj bolj pametni, kajne? Kaj pa sploh je vzgon?

Vzgon je sila, ki deluje na telo, potopljeno v tekočini. Ta sila (sila vzgona) ima nasprotno smer od sile teže  – torej silo teže zmanjšuje.

Vzgon je enak teži tekočine, ki jo telo izpodrine (Arhimedov zakon).

Enačba za izračun sile vzgona (ja, vzgon je sila) je torej:

Enačba za računanje vzgona. Kubični metri se pokrajšajo, torej dobimo enoto, ki je značilna za silo – newton

Arhimedov zakon (vzgon je enak teži tekočine, ki jo telo izpodrine) ponazorimo s primerom: Zamislimo si, da imamo ogromen kamen, ki ga sploh ne moremo dvigniti. Če pa spravimo ta kamen v vodo, ga bomo pa pod vodo verjetno dvignili –  ne z lahkoto, ampak mogoče  ga pa bomo. Kako to? Kar napišimo nekaj vrednosti: recimo, da ima kamen maso 100 kg. Če je iz granita, lahko s pomočjo gostote granita, ki znaša 2750 kg/m3, izračunamo volumen kamna: V = sila teže / specifično težo. Sila teže je 1000 N (ker je masa 100 kg), specifična teža je 27 500 N/m3. Izračunamo, da je volumen kamna 0,036 m3, kar je 36 dm3. Vemo (ker moramo znati na pamet), da je en kubični decimeter enako en liter in da en liter vode tehta en kilogram.

To pomeni, da je kamen izrinil 36 dm3 vode, torej je po Arhimedovem zakonu (vzgon je enak teži tekočine, ki jo telo izpodrine) sila vzgona 360 N in kaže v nasprotno smer kot sila teže. Kamen v vodi je tako za 360 N “lažji”, ima 640 N, kar je 64 kg. To še vedno (mogoče) ne moremo dvigniti, ampak kamen je skoraj za tretjino lažji.

Je zgornji primer razumljiv? Če ni, vprašajte.

Tule pa imate isto stvar (vzgon), razloženo malce drugače:

1. primer

2. primer

Zvezdni sij

Nekatere zvezde sijejo močneje, druge šibkeje. Pravimo, da imajo različen sij. Hiparh je bil prvi, ki  je razporedil vse vidne zvezde po moči sija v šest razredov.

Danes uporavljamo tako imenovano Pogsonovo skalo:

največje, najbolj svetle zvezde (videne z Zemlje) so zvezde -1 magnitude

sledi                                                                                       0 magnituda

                                                                                              1 magnituda

                                                                                                2 magnituda

                                                                                                3 magnituda

                                                                                                 4 magnituda

                                                                                                 5 magnituda

            te zvezde so pa s prostim očesom komaj opazne:        6 magnituda

V jasni, brezmesečni noči lahko s prostim očesom  vidimo zvezde do 6,5 magnitude. Šibkejše zvezde lahko vidimo z daljnogledom, ker je njegova leča veliko večja od naše zenice in tako zbere tudi več svetlobe.

V osvetljenih mestih vidimo s prostim očesom le zvezde nekako do tretje ali četrte magnitude.

V puščavskih, nenaseljenih, neonesnaženih predelih lahko ob jasnih nočeh vidimo celo zvezde do osme magnitude! Si predstavljate, koliko zvezd je tam na nebu! In kako je tam lep pogled na zvezdnato nebo!

Če gledamo zvezde s prostim očesom, se nam zdi, da nam žmrkajo – migotajo. Vzrok, da prave zvezde migotajo, planeti pa ne, je v navidezni velikosti objekta. Zvezde so tako dalec, da je njihova navidezna velikost zelo blizu tocki. Svetloba iz tockastega izvora je veliko bolj podvrzena utripanju, saj do nas prihaja le en zarek.
Planeti, ki so zelo veliki,  utripajo le ob zelo nemirni atmosferi oz. nizko nad obzorjem. Tudi ce se zarek iz enega dela planeta lomi nekam drugam, zarek iz drugega dela planeta se vedno vidimo (zato manj utripa).

Najsvetlejše zvezde, vidne z Zemlje, imajo imena. Večina ga je dobila že v antičnih časih. Vendar pa so vse zvezde, vidne z Zemlje, označene – ne z imeni, pač pa z grškimi črkami. Kot vemo, zvezde sestavljajo ozvezdja. Najsvetlejša zvezda v ozvezdju je označena z grško črko alfa, sledi ji beta, gama, delta in tako naprej. Torej, najsvetlejšo zvezdo v ozvezdju Lev lahko poimenujemo alfa Leva. Ima pa tudi lepo grško ime – Regul, kar pomeni kralj.

Če je v ozvezdju več zvezd kot grških črk, od tam naprej zvezde poimenujemo s številkami. Teh je pa vedno dovolj na zalogi.

Naloga: Napiši ime (grško) in magnitudo najsvetlejših zvezd v naslednjih ozvezdjih: Lira, Labod, Vodnar, Devica, Južna čaša, Orel, Veliki medved, Kasiopeja, Andromeda, Kefej, Orion, Dvojčka, Voznik in Bik. Pomagaj si z internetom in zvezdno karto.

Naloga za ocenjevanje

Dragi sedmošolci, prišel je tudi dan ocenjevanja pri naravoslovju. Kako bo ocenjevanje potekalo in kaj boste morali za dobro oceno narediti, preberite v prispevku spodaj, prosim:

Navodila za izdelavo ekosistemov

Učenci doma iz materiala, ki ga imate, naredite model ekosistema, podobnega tistim na slikah (na prvi sliki je model travnika, na drugi model koralnega grebena – suhi način, na tretji model morja – mokri način – ta je najmanj primeren – če dalj časa stoji, vidite, kaj se zgodi. In vanj ne morete dati organizmov, izrezanih iz papirja. Če je pa lepo narejen, je pa zelo atraktiven. Odločite se sami.).

model ekosistema travnik

ekosistem koralni greben – suhi način

ekosistem morje – mokri način

Učenci izbirate med naslednjimi ekosistemi: jezero, mlaka, morje, travnik, gozd (v naših geografskih širinah), puščava, njiva, sadovnjak, vinograd, tropski gozd, polarno območje, močvirje, vrt, jame, morske globine ali pa si učenci sami izberejo ekosistem, ki tu ni naštet. (vsakemu ekosistemu bomo določile številko, učenci pa se potem odločajo za določeno številko), učiteljica Žveplanova ali pa Jelenova vam pa sporočiva, kateri ekosistem je to. Številko, ki ste si jo izbrali, nama sporočite po e-pošti – glejte navodilo spodaj.

Učenci v knjigah ali na internetu poiščete slike določenega ekosistema in izdelate model.  Uporabite material, ki vam je pri roki: kartonske škatle, papir, sličice »Živalsko carstvo«, kamni, pesek, odpadni material, plastične figurice živali, rastlin, karkoli želite. Vode raje ne,  ponazorite jo (celofan) ali narišete. Če pa izrecno želite, pa lahko naredite ekosistem tudi na “mokri način”. Če se vam bo lepo posrečil, bo izgledal zelo v redu. Ekosistem mora biti nazorno izdelan, poučen in uporaben. Predstavljeni morajo biti vsaj trije neživi dejavniki (primerna temperatura, svetloba, voda itd.) ter vsaj pet označenih primerov živih bitij. Na  živih bitjih je razvidna njihova prilagoditev na življenjske razmere v tem ekosistemu. Prilagoditve so lahko označene poudarjeno. V modelu naj bo prikazana prehranjevalna veriga, še bolje pa je  prehranjevalni splet z vključenimi proizvajalci, porabniki in razkrojevalci. Pri delu morate biti natančni.

Izdelan model ekosistem fotografirate (lahko 2-3 fotografije iz različnih zornih kotov), ga opišete – predstavite nežive dejavnike, prilagoditve organizmov, prehranjevalno verigo, lahko tudi splet, naštejete (s slovenskimi imeni) najznačilnejše predstavnike biocenoze za ta ekosistem. Ne pozabite, v biocenozo spadajo tudi rastline. In, lepo prosim, vse to natipkajte v e-pošto.

Kriteriji ocenjevanja:

  1. Nazornost – 5 točk
  2. Pravilnost – 5 točk
  3. Prilagoditve – 3 točke
  4. Prehranjevalna veriga – 3 točke; splet – 5 točk
  5. Estetika – 2 točki
  6. Pravilen rok oddaje – 2 točki

Skupaj: 22 točk:

Točke ocena
22 – 20 Odl (5)
19 – 17 Pdb (4)
16 – 13 Db (3)
12 – 10 Zd (2)
< 10 Nzd (1)

 

Učenci, ki ne bi oddali modela, bi bili ustno vprašani, ampak menim, da se kaj takega ne bo zgodilo.

Izbirate med naslednjimi številkami (vem, da imate medsebojne stike, zato prosim, da si v enem razredu eno številko izbereta največ dva učenca): 41,  8,  33,  101,  95,   66,  72,   99,   24,  62,  5,   3,   15,   88   in 92.

Številko, ki ste si jo izbrali, takoj sporočite učiteljici (na spodnji e-naslov), ki vas uči naravoslovje, da vam bo povedala, kateri ekosistem morate opisati.

Fotografije in opis ekosistema (opis natipkajte na e-mail) pošljite do srede, 3. 6. 2020, učiteljici Petri V. Žveplan (7. b razred) in Nataši Jelen (7.a razred).

7. b: petra.zveplan@os-toncke-cec.si ali petra.zveplan@guest.arnes.si

7. a: koronagakrona@gmail.com

Za vsa vprašanja, razlaganje nejasnosti sva vama učiteljici na voljo na zgornjih naslovih.

 

 

 

Zračni tlak

Zrak je zmes plinov, torej velja, da je tekočina. Zrak, ki nas obdaja in ki ga vdihavamo, ni v zaprti posodi, pač pa pritiska na nas s svojo težo, čeprav se nam zdi, da zrak nima teže. Popolnoma napačno. Gostota zraka je 1,3 kg/m3. To je sicer malo, zato se nam zdi, da ne pritiska kaj prida na nas. Pa si vso stvar oglejmo malo bolj natančno:

stojimo na dnu zračnega oceana, ki se širi nad nami 11 km visoko. In koliko znaša ta hidrostatični tlak? ne bomo preveč komplicirali z različno gostoto zraka (nanjo vplivajo temperatura, višina, na kateri se nahajamo in še mnogo drugih stvari), ampak bomo vzeli kar zgoraj omenjeno, 1, 3 kg/m3.

Hidrostatični tlak izračunamo tako, da specifično težo snovi pomnožimo z globino. Torej, če 13 N/m3 pomnožimo z 11 000 metrov, dobimo rezultat 143 000 Pa. Nismo daleč od normalno uporabljene vrednosti zračnega tlaka. 100kPa ali 1bar je normalni zračni tlak. Meteorologi največkrat rečejo kar 1000 mbar. V visokogorju je zračni tlak nižji, ker je zrak redkejši.

Poglejmo si enote za tlak, v našem primeru zračni tlak, še enkrat:

100 000 Pa = 1 bar = 10 na peto Pa

1000 mili barov = 1000 mbar = 1 bar

1 mbar = 1 hekto Pa

Če v zgornje vrednosti vstavljate namesto predpon desetiške potence, vidite, da se računi izidejo.

Več ali manj naj bi bila vrednost 1013 mbar (zgoraj smo napisali 1000 – skoraj isti šmorn) vrednost normalnega zračnega tlaka. Zračni tlak merimo z barometrom – drugo ime zanj je aneroid:

Razlago delovanja barometra imate v učbeniku na strani 128. če koga zanima – ni pa treba znat. te stvari so zelo zanimive, pa malce težke za osnovno šolo. Fizikalni navdušenci pa kar!

Podobno sliko barometra imate v DZ na strani 125, pri četrti nalogi. Rešite jo. Če boste imeli težave, vprašajte. Če zračni tlak raste, bo vreme lepo, če zračni tlak pada, to pomeni, da se bo vreme “skisalo”.

V vremenski napovedi je velikokrat omenjen zračni tlak. Tudi veter je posledica razlik v zračnem tlaku. Logično je, da bi veter pihal z območja z visokim zračnim tlakom proti območju z nizkim zračnim tlakom, vendar ni tako. Ta stvar je precej zakomplicirana, zato je ni treba znat. če pa koga zanima, pa si lahko prebere v učbeniku na strani 133. Če vam kaj ne bo jasno, vprašajte.

Ista snov, na malce drugačen način:

https://eucbeniki.sio.si/nit5/1336/index1.html

https://eucbeniki.sio.si/nit5/1336/index2.html

 

 

 

 

Dostopnost