Boj za obstanek in naravni izbor

Pozdravljeni, spet smo skupaj. Danes bomo govorili o snovi, ki jo 9. b že nekoliko pozna, za 9. a pa je popolnoma nova. Nič zato, z učiteljico Petro sva tu, da vam pomagava, če se vam bo kaj zataknilo.

Naslov poglavja je BOJ ZA OBSTANEK IN NARAVNI IZBOR. V učbeniku to snov najdete na straneh 36 – 41, 68 – 77.

 

Verjetno vsi veste, da je evolucija počasno spreminjanje vsega živega. Evolucija poteka s pomočjo mutacij, ki so dedne spremembe na genotipu (genotip je zbir vseh genov v celicah nekega organizma). Mutacije se pojavijo spontano – same od sebe, lahko pa se pojavijo tudi zaradi delovanja nekaterih dejavnikov – radioaktivnega sevanja in vpliva težkih kovin (živega srebra, kadmija, svinca, arzena, ipd.). Večina mutacij je zelo škodljivih, zato organizmi, pri katerih se pojavijo, takoj poginejo, odmrejo, propadejo, karkoli že.

Nekaj takih mutacij (manj kot 1%) pa je koristnih, saj pomagajo osebku, da se bolje prilagodi okolju, v katerem živi (npr., če se na Antarktiki skoti beli medvedek s še gostejšo dlako, kot jo imajo beli medvedi navadno, bo to zanj dobro – če seveda odštejemo globalno segrevanje L ). Zanimivo je, da je lahko ista mutacija za nek organizem škodljiva, za drugega pa koristna – npr., če se skoti bela miš v okolju, kjer  večino leta leži sneg, je to ok. Če pa se bela miš skoti v naših gozdovih, bo tako zelo opazna, da ne bo imela časa odrasti – takoj jo bo kaka kuna ali podlasica pohrustala.

Obstaja pa še ena vrsta sprememb, ki se pojavi zaradi vpliva okolja. Te vrste sprememb se imenujejo modifikacije. To so spremembe na fenotipu (fenotip je zunanji izgled osebka in način delovanja organizma – določata ga genotip in okolje) in niso dedne.

Primer:

  1. Ko greste poleti na morje, porjavite – ker je okolje, oz. sončni žarki so to povzročili. Ko spremenite okolje (pridete domov s počitnic), porjavelost sčasoma izgine.
  2. Rogačevi samci na sliki so vsi osebki iste vrste, pa vendar so zelo različno veliki. Od kod takšne razlike?

 

Rogačeve ličinke se hranijo z lesom. Kako velik pa bo zrasel rogač, je odvisno od        tega, s kakšnim lesom se je hranila ličinka. Če je les še zdrav in trden, zraste večja ličinka in tudi odrasel rogač bo večji. Ličinke, ki se prehranjujejo že s preperelim lesom, pa ostanejo manjše in tudi odrasli rogači so manjši.

 

Ali to pomeni, da bi rogači lahko zrasli tudi do enega metra, če bi jedli zelo kvaliteten les? Ne. Da se to ne zgodi, skrbi reakcijska norma. To je obseg, v katerem se lahko neka lastnost osebka prilagaja vplivom iz okolja. Poznamo široke in ozke reakcijske norme. Bom razložila kar na primeru (cifre so izmišljene):

  • Postrv lahko živi v relativno hladni vodi. Če temperatura vode pade pod 5 stopinj celzija ali naraste čez 23 stopinj, postvi poginejo. Njihova reakcijska norma za temperaturo je torej od 5 – 23 stopinj celzija. Krap ima širšo reakcijsko normo za temperaturo vode, saj lahko preživi v vodi, ki je toplejša kot 26 stopinj.

Reakcijske norme pri istem osebku so lahko za različne vplive okolja različne – za nekatere široke, za druge ozke.

Na podlagi vseh lastnosti, ki jih ima nek osebek, se med osebki iste vrste in med osebki različnih vrst bije boj za obstanek.

Primer:

  • Dve srni bežita pred volkom. Boj za obstanek med isto vrsto – med srnama – tista, ki bo hitrejša, bo volku ubežala. Boj za obstanek med različnima vrstama – med srnama in volkom – če bosta hitrejši kot volk, mu bosta ubežali, če bo volk hitrejši, bo eno ujel.

 

Zmagovalci boja za obstanek so osebki, ki imajo potomce. Ti  so (ponavadi) najbolj prilagojeni na okolje, v katerem živijo (in ne najmočnejši).

Naravni izbor je posledica boja za obstanek. Preživijo osebki, ki se najbolje skrijejo, ki najhitreje tečejo, ki so najbolj strupeni, ki imajo najbolj žive opozorilne barve, ki najvišje skačejo, ki rabijo najmanj hrane, … itd., itd.

Vprašanja:

  1. Podaj praktičen primer, s katerim boš dokazal, da modifikacije niso dedne.
  2. Ali so res zmagovalci boja za obstanek samo tisti, ki so najbolj prilagojeni na okolje? So lahko kake izjeme? Navedi in razloži kakšno!
  3. Kaj je boj za obstanek?
  4. Kakšne so razlike med mutacijami in modifikacijami?
  5. Navedi kakšno reakcijsko normo za lastnost, ki velja za človeka!
  6. Navedi en praktičen primer za koristno in en za škodljivo mutacijo!

Opozorilo

Pozdravljeni, začel se je nov, drugi teden šole na daljavo. Začetniške težave smo bolj ali manj uspešno premagali in danes bomo spet začeli s polno paro.

Bi vam pa najprej napisala obvestilo, ki sem ga prvi teden nekaterim pozabila in zato se opravičujem. Torej:

  • Za vse vaje in naloge, ki vam jih dam, mi, prosim, pošljite povratno informacijo na mail: koronagakrona@gmail.com v roku dveh ali treh dni. Ob sobotah in nedeljah mailov ne sprejemam, posebno še, če se niste oglasili cel teden, ob koncu tedna me pa zasujete s pošto.
  • Če česarkoli ne razumete, me, prosim, vprašajte. Lahko preko zgoraj navedenega maila, še rajši pa imam, če me za pomoč kontaktirate preko messengerja (GBF grozote). Če ga nimate, lahko prosite starše, če lahko uporabite njihovega.
  • Dragi moji, za vas je dobro, da se naučite. Zaradi mene lahko tudi rešitev preplonkate od sošolca oz. ga prosite zanjo. Ampak, to NI znanje. Ga boste pa (znanje, namreč) maja in junija presneto potrebovali. Imate idealno priložnost, da snov zares »zakapirate« – vsakemu posebej bom razložila, če boste hoteli – ampak ne na vprašanje: Nič ne razumem. Če se (na)učite, boste tudi vedeli, ČESA ne razumete. In to potem vprašate.

Ok, to bi bilo vse. Ostanite zdravi, imejte se fino, kolikor se le da (in da se kar precej 😉 ) in – se beremo.

Nataša Jelen

Električni krog

Rekli smo, da je električni tok količina naboja, ki se pretoči v določenem času. Če tole malo premislimo, lahko rečemo, da je električni tok usmerjeno pretakanje elektronov. Torej, to bi pomenilo, da tok teče od minusa k plusu. V resnici je tako, ampak DOGOVOR je, da tok teče od plusa k minusu. Ne me spraševat, kdo in kako ter kdaj so se tole dogovorili, nimam pojma. Ampak vi si morate zapomniti, da po dogovoru tok teče od plusa k minusu.

Če hočemo, da električni tok teče, potrebujemo neko pot od plusa k minusu. Tej sklenjeni poti rečemo električni krog. Sestavljen je iz izvira (baterija, generator, galvanski člen, akumulator, sončna celica), ki poganja el. tok, iz vodnika (žica) in iz el. porabnika (sesalec, luč, grelnik vode, itd.). Če je el. krog samo iz izvira in vodnika, pride do kratkega stika (kurcšlusa po domače – ste že kdaj slišali to besedo? Starši jo sovražijo, ker jim skuri napeljavo. Zato imamo v stanovanju varovalke, ki varujejo el. krog v stanovanju pred kratkim stikom).

Učinki električnega toka: svetlobni, toplotni, magnetni in kemijski.

Vodniki ali žice morajo biti iz materiala, ki dobro prevaja električni tok. To so kovine. Vendar je tudi med kovinami razlika. Najbolje prevajajo zlato, srebro, baker. Če bi bile žice zlate ali srebrne, v noben porabnik ne bi prišla niti stotinka ampera el. toka. Zakaj? Žice so bakrene, ker tudi baker dobro prevaja el. tok.

Naprava za merjenje el. toka se imenuje ampermeter.

Naloga: V učbeniku poišči simbole za elemente električnega kroga in se jih nauči na pamet.

Domač kruh

Drage in dragi moji, kakor že veste, je zelo nezaželjeni in nespametno, da rinemo v trgovine, prijemamo ročaje trgovinskih košar in vozičkov in smo v stiku z velikim številom ljudi. Ampak jesti pa moramo, kajne? Najbolj osnovno živilo naše dežele je kruh, ki ga potrebujemo vsak dan. Da ne bi bilo treba ponj v trgovino, vas vabim, da ga spečete kar doma. Pri pouku sem že ugotovila, da ste spretni in iznajdljivi, zato vem, da se vam bo posrečilo, tudi če mami ali babi ne bosta ves čas bedeli nad vami. Ko bo kruhek pečen, ga fotografirajte in mi fotografije pošljite na messenger (GBF grozote) ali na e-mail (koronagakrona@gmail.com). Lahko zraven dopišete, kako se vam je posrečil, kako so bili starši navdušeni (ne dvomim, da bodo) in kako hitro ga je zmanjkalo.

Torej, tule je recept za 1 kg kruha (predno se lotite izdelave testa, prosim, preberite recept vsaj 2x):

Sestavine:

75 dag moke

20 g svežega kvasa (slaba polovica kocke) ali ena vrečka suhega kvasa

3 čajne žličke soli

približno 0,5 l mlačne vode

žlice olja

Postopek:

V skledi zmešamo moko, sol in kvas. . V sredini naredimo jamico, vanjo vlijemo olje ter dolijemo mlačno vodo. Točna količina vode je odvisna od moke same (kako suha je moka – če bo testo preveč lepljivo, dodajte še kako pest moke. Če bo presuho, lahko dolijete še malo mlačne vode).

Z električnim mešalcem testo gnetemo toliko časa, da dobimo elastično testo – približno tri minute.Lahko pa testo gnetemo tudi na roke – pravzaprav ga sploh ni treba gnesti, okoli 60x ga vržemo na mizo z vso močjo. Pri tem pazite, da ne boste spravili ob živce domačih.

Nato testo še pognetemo v obliko hlebčka in pustimo vzhajati v skledi  toliko časa, da naraste na dvojno količino oz. do roba sklede (to traja nekako do dve uri – kruh ni pripravljen in spečen v pol ure). Da bo lepo vzhajal, ga damo na toplo in pokrijemo z dvakrat prepognjeno krpo, ki jo navlažimo z mlačno vodo – v skodelico vode namočimo prste in poškropimo krpo. To naredimo 5-6x.

Ko je dovolj vzhajano, ga stresemo na pomokano površino in še enkrat na roke dobro pregnetemo, nato v skledo damo čisto krpo, jo dobro pomokamo, nanjo stresemo testo, pokrijemo z vogali krpe, jih navlažimo in spet vzhajamo, kakor je zgoraj opisano (tokrat manj časa – 3/4 ure bo zadostovalo).

Ko je testo ponovno vzhajalo, vključimo pečico na 200 stopinj celzija, vzamemo plitev pekač, nanj položimo peki papir, odgrnemo testo, poveznemo pekač preko posode s testom in obrnemo okoli. S testa odstranimo posodo in krpo (upam, da ste dobro pomokali, da se vam krpa ni zalepila za testo), prerežite testo trikrat z ostrim nožem in potisnete vse skupaj (pekač, peki papir in hlebček testa) v ogreto pečico. Čez petnajst minut lahko temperaturo pečice znižate na 185 stopinj. Pečete 45 minut.

Ko je kruh pečen, ga vzamete in pečice. Da veste, ali je sploh pečen, ga potrkate po dnu. Votlo mora zazveneti.

Če imate radi trdo skorjo, ga pustite ohladiti kar tako. Če pa vam je ljubša rahla, a še vseeno hrustljava skorjica, ga zavijte v čisto kuhinjsko krpo in ohladite.

Zelo tekne z maslom in marmelado 😉 . Dober tek!

Ne pozabite poslati fotografij in mi jih poslati!

Kloniranje, matične celice

Devetošolci, nekaj zelo pomembnega! Med tekstom so postavljena oz. napisana vprašanja. Tam niso zaradi lepšega, ampak zato, da odgovorite nanje in mi odgovore pošljete bodisi na messenger (GBF grozote) ali pa na e-mail koronagakrona@gmail.com . Mislim čisto resno.

Kloniranje je postopek, kjer dobimo genetsko popolnoma enak osebek. Produkt naravnega kloniranja so enojajčni dvojčki, poznamo pa tudi umetno kloniranje. Najbolj znan klon je verjetno ovca Dolly. Bila je prvi klonirani večji  sesalec (prvi klonirani sesalec je bila miška Maša), pa še medijska odmevnost je bila leta 1996, ko so jo klonirali, izrazito večja kot pri Maši deset let prej.

Pri rastlinah je kloniranje neprimerno pogostejše kot pri živalih. Pri naravoslovju v šestem razredu ste se učili o cepljenju, grobanju, potikanju, delitvi koreninske grude, razmnoževanju s pritlikami, z brsti – vse to je kloniranje, čeprav ste ga takrat imenovali “nespolno razmnoževanje pri rastlinah“. Tudi to ima svoje dobre in manj dobre lastnosti.

Umetno kloniranih živali je kar precej:

Sodobne uspešne tehnike kloniranja živali, razvrščene kronološko:

  • Paglavec: (1952)
  • Krap: (1963) na Kitajskem je embriolog Tong Dizhou kloniral ribo. Svoje zaključke je opisal v znanstveni reviji, ki ni bila nikdar prevedena
  • Miš: (1986) je bila prvi uspešno klonirani sesalec. Sovjetski znanstveniki Čajlakjan, Veprencev, Sviridova in Nikitin so klonirali miš z imenom »Maša«. Raziskava je bila objavljena v reviji Biofizika, zbirka ХХХII, št. 5 (leto 1987)
  • Ovca: (1997) Dolly
  • Opica Rhesus: »Tetra« (ženskega spola, januar 2000) z razdelitvijo zarodka
  • Krava: Alfa in Beta (moški spol, 2001) in (2005) Brazilija
  • Mačka: CopyCat »CC« (ženski spol, konec leta 2001), Little Nicky, 2004, je bila prva mačka, klonirana v komercialne namene
  • Mula: Idaho Gem, rojena 4. maja 2003 je bila prva predstavnica iz družine konjev
  • Konj: Prometea, haflinger ženskega spola, rojena 28. maja 2003; prvi konjski klon

(c/p od tu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Kloniranje)

V prvem obdobju kloniranja se je naokoli širila ideja, da če te klonirajo, si nesmrten. To seveda ni res, naprej obstaja samo tvoj genotip, ti pa kot osebek nimaš kaj veliko od tega.

Postopek umetnega kloniranja poteka nekako takole:

Vzamejo jajčno celico samice in iz nje odstranijo jedro (zakaj?). Jajčno celico vzamejo zato, ker so v njeni citoplazmi snovi, ki povzročijo celično delitev. V “prazno” jajčece vstavijo jedro telesne celice istega organizma, iz katerega so vzeli spolno celico (v tem primeru bo klon samica – kako to vemo? Razloži!) ali pa jedro telesne celice drugega organizma. V tem drugem primeru je organizem malenkost drugačen, ker so v citoplazmi tudi mitohondriji, ki imajo svojo lastno DNA (pri obravnavi DNA mi tega nismo omenjali, ker je za OŠ preveč zahtevna snov, zdaj pa sem tole napisala samo kot zanimivost).

Pri kloniranju se pojavljajo kar številne etične dileme (prosim, razložite, kaj pomeni izraz “etična dilema”), kot pri celotnem področju biotehnologije. Vsaka medalja ima več plati, tako tudi biotehnologija.

Eden največjih uspehov rdeče biotehnologije je uporaba matičnih celic. Matične celice so celice, ki se lahko razvijejo v kakršenkoli tip celice. Kaj to pomeni: organizem sestavlja več vrst celic: kožne, mišične, kostne, jetrne, itd. Če si poškodujete kožo (se ranite, popraskate, itd.) se bo rana zarastla in na mestu rane bo nastala spet koža in ne npr. kost ali del jeter. To pa zato, ker so kožne celice že determinirane in iz njih se lahko razvijejo samo kožne celice in nič drugega.

Matične celice se nahajajo v krvi v popkovini in v posteljici, ko se dojenček rodi (dojenčkove celice so že determinirane). Te celice (matične) zdravniki zberejo in jih zamrznejo. Imamo banke za shranjevanje globoko zamrznjenih matičnih celic. Lahko jih uporabimo za obnovitev organizma oz. človeka, če je le-ta hudo poškodovan npr. zaradi kakšne nesreče. Vendar lahko za vsakega človeka uporabimo samo njegove matične celice.

Več o tej snovi imate napisano v učbeniku na str. 62 – 63.

Tukajle pa je en zelo zanimiv in nazoren video o kloniranju. Ni v slovenskem jeziku, ampak v hrvaškem.Mislim, da se boste tudi iz tega videa lahko kar nekaj stvari naučili, če boste razumeli. Če bo kaj nerazumljivega, pa me, prosim, vprašajte.

Dostopnost