Opozorilo

Pozdravljeni, začel se je nov, drugi teden šole na daljavo. Začetniške težave smo bolj ali manj uspešno premagali in danes bomo spet začeli s polno paro.

Bi vam pa najprej napisala obvestilo, ki sem ga prvi teden nekaterim pozabila in zato se opravičujem. Torej:

  • Za vse vaje in naloge, ki vam jih dam, mi, prosim, pošljite povratno informacijo na mail: koronagakrona@gmail.com v roku dveh ali treh dni. Ob sobotah in nedeljah mailov ne sprejemam, posebno še, če se niste oglasili cel teden, ob koncu tedna me pa zasujete s pošto.
  • Če česarkoli ne razumete, me, prosim, vprašajte. Lahko preko zgoraj navedenega maila, še rajši pa imam, če me za pomoč kontaktirate preko messengerja (GBF grozote). Če ga nimate, lahko prosite starše, če lahko uporabite njihovega.
  • Velja za fiziko: ne pošiljajte mi samo rezultatov. Čisto nič me ne zanimajo. Prvič, vem, kakšni so in drugič, če ne bi vedla, bi si jih lahko pogledala v rešitvah. Mene zanima samo to, če znate reševati naloge. To je bistvo.
  • Dragi moji, za vas je dobro, da se naučite. Zaradi mene lahko tudi rešitev preplonkate od sošolca oz. ga prosite zanjo. Ampak, to NI znanje. Ga boste pa (znanje, namreč) maja in junija presneto potrebovali. Imate idealno priložnost, da snov zares »zakapirate« – vsakemu posebej bom razložila, če boste hoteli – ampak ne na vprašanje: Nič ne razumem. Če se (na)učite, boste tudi vedeli, ČESA ne razumete. In to potem vprašate.

Ok, to bi bilo vse. Ostanite zdravi, imejte se fino, kolikor se le da (in da se kar precej 😉 ) in – se beremo.

Kolač s pudingovim praškom – za 7., 8. in 9. razred SPH

Prosim lepo, VSE najprej 1 – 2x preberite DO KONCA, odločite se, kako boste delali, potem pa – veselo na delo.

Sestavine:

10 žlic bele moke

Tako zvrhane žlice moke rabite

1/2 pecilnega praška

1 zavitek čokoladnega pudingovega praška

10 poravnanih (ne s kupčkom, kot moke) žlic sladkorja

5 žlic olja

2 jajci

10 žlic mleka

Postopek:

Moko, pecilni prašek in pudingov prašek presejemo v skledo in primešamo sladkor. Oblikujemo jamico, vlijemo vanjo olje, jajci in mleko ter zmešamo gosto tekoče testo (če ni tekoče in je preveč gosto, dodamo še nekaj žlic mleka). Pekač obložimo s peki papirjem, vanj vlijemo testo in ga pečemo priblišno trideset minut pri 180 stopinj celzija.

Pečeno sladivo zvrnemo na rešetko in ohladimo. Hladno zrežemo na enakomerne kose.

Variacije:

v testo lahko nazadnje, ko je že umešano, zamešamo še čokoladne koščke, narezane orehe, lešnike in podobno. Lahko tudi pečen kolač prerežemo na pol, premažemo z marmelado, sestavimo in po vrhu potresemo s sladkorjem v prahu. Namesto marmelade  lahko vzamemo stepeno sladko smetano.

Lahko eno maso naredimo s čokoladnim, drugo pa z vaniljevim pudingom. Izmenjaje dajemo po eno žlico v pekač. Na ta način dobimo pisan marmorni kolač.

če želimo imeti kolač nenavadne barve, vzamemo jagodni ali malinov ali borovničev puding, pečen kolač pa nazadnje premažete s smetano, v katero ste zmešali isto sadje.

Nekateri pravijo temu kolaču tudi pečen puding. To je napačno poimenovanje (čeprav, zaradi mene, lahko  tudi tako poimenujete. Okus zaradi tega ne bo prav nič drugačen). Puding je jed, ki jo skuhamo iz praška za puding in mleka. Prašek za puding pa ni nič drugega, kot škrob (npr. Gustin), ki mu je dodana aroma. Škrob dodajamo moki za sladice zato, da je testo bolj prožno in luknjičasto.

 

 

 

 

Boj za obstanek in naravni izbor

Pozdravljeni, spet smo skupaj. Danes bomo govorili o snovi, ki jo 9. b že nekoliko pozna, za 9. a pa je popolnoma nova. Nič zato, z učiteljico Petro sva tu, da vam pomagava, če se vam bo kaj zataknilo.

Naslov poglavja je BOJ ZA OBSTANEK IN NARAVNI IZBOR. V učbeniku to snov najdete na straneh 36 – 41, 68 – 77.

 

Verjetno vsi veste, da je evolucija počasno spreminjanje vsega živega. Evolucija poteka s pomočjo mutacij, ki so dedne spremembe na genotipu (genotip je zbir vseh genov v celicah nekega organizma). Mutacije se pojavijo spontano – same od sebe, lahko pa se pojavijo tudi zaradi delovanja nekaterih dejavnikov – radioaktivnega sevanja in vpliva težkih kovin (živega srebra, kadmija, svinca, arzena, ipd.). Večina mutacij je zelo škodljivih, zato organizmi, pri katerih se pojavijo, takoj poginejo, odmrejo, propadejo, karkoli že.

Nekaj takih mutacij (manj kot 1%) pa je koristnih, saj pomagajo osebku, da se bolje prilagodi okolju, v katerem živi (npr., če se na Antarktiki skoti beli medvedek s še gostejšo dlako, kot jo imajo beli medvedi navadno, bo to zanj dobro – če seveda odštejemo globalno segrevanje L ). Zanimivo je, da je lahko ista mutacija za nek organizem škodljiva, za drugega pa koristna – npr., če se skoti bela miš v okolju, kjer  večino leta leži sneg, je to ok. Če pa se bela miš skoti v naših gozdovih, bo tako zelo opazna, da ne bo imela časa odrasti – takoj jo bo kaka kuna ali podlasica pohrustala.

Obstaja pa še ena vrsta sprememb, ki se pojavi zaradi vpliva okolja. Te vrste sprememb se imenujejo modifikacije. To so spremembe na fenotipu (fenotip je zunanji izgled osebka in način delovanja organizma – določata ga genotip in okolje) in niso dedne.

Primer:

  1. Ko greste poleti na morje, porjavite – ker je okolje, oz. sončni žarki so to povzročili. Ko spremenite okolje (pridete domov s počitnic), porjavelost sčasoma izgine.
  2. Rogačevi samci na sliki so vsi osebki iste vrste, pa vendar so zelo različno veliki. Od kod takšne razlike?

 

Rogačeve ličinke se hranijo z lesom. Kako velik pa bo zrasel rogač, je odvisno od        tega, s kakšnim lesom se je hranila ličinka. Če je les še zdrav in trden, zraste večja ličinka in tudi odrasel rogač bo večji. Ličinke, ki se prehranjujejo že s preperelim lesom, pa ostanejo manjše in tudi odrasli rogači so manjši.

 

Ali to pomeni, da bi rogači lahko zrasli tudi do enega metra, če bi jedli zelo kvaliteten les? Ne. Da se to ne zgodi, skrbi reakcijska norma. To je obseg, v katerem se lahko neka lastnost osebka prilagaja vplivom iz okolja. Poznamo široke in ozke reakcijske norme. Bom razložila kar na primeru (cifre so izmišljene):

  • Postrv lahko živi v relativno hladni vodi. Če temperatura vode pade pod 5 stopinj celzija ali naraste čez 23 stopinj, postvi poginejo. Njihova reakcijska norma za temperaturo je torej od 5 – 23 stopinj celzija. Krap ima širšo reakcijsko normo za temperaturo vode, saj lahko preživi v vodi, ki je toplejša kot 26 stopinj.

Reakcijske norme pri istem osebku so lahko za različne vplive okolja različne – za nekatere široke, za druge ozke.

Na podlagi vseh lastnosti, ki jih ima nek osebek, se med osebki iste vrste in med osebki različnih vrst bije boj za obstanek.

Primer:

  • Dve srni bežita pred volkom. Boj za obstanek med isto vrsto – med srnama – tista, ki bo hitrejša, bo volku ubežala. Boj za obstanek med različnima vrstama – med srnama in volkom – če bosta hitrejši kot volk, mu bosta ubežali, če bo volk hitrejši, bo eno ujel.

 

Zmagovalci boja za obstanek so osebki, ki imajo potomce. Ti  so (ponavadi) najbolj prilagojeni na okolje, v katerem živijo (in ne najmočnejši).

Naravni izbor je posledica boja za obstanek. Preživijo osebki, ki se najbolje skrijejo, ki najhitreje tečejo, ki so najbolj strupeni, ki imajo najbolj žive opozorilne barve, ki najvišje skačejo, ki rabijo najmanj hrane, … itd., itd.

Vprašanja:

  1. Podaj praktičen primer, s katerim boš dokazal, da modifikacije niso dedne.
  2. Ali so res zmagovalci boja za obstanek samo tisti, ki so najbolj prilagojeni na okolje? So lahko kake izjeme? Navedi in razloži kakšno!
  3. Kaj je boj za obstanek?
  4. Kakšne so razlike med mutacijami in modifikacijami?
  5. Navedi kakšno reakcijsko normo za lastnost, ki velja za človeka!
  6. Navedi en praktičen primer za koristno in en za škodljivo mutacijo!

Opozorilo

Pozdravljeni, začel se je nov, drugi teden šole na daljavo. Začetniške težave smo bolj ali manj uspešno premagali in danes bomo spet začeli s polno paro.

Bi vam pa najprej napisala obvestilo, ki sem ga prvi teden nekaterim pozabila in zato se opravičujem. Torej:

  • Za vse vaje in naloge, ki vam jih dam, mi, prosim, pošljite povratno informacijo na mail: koronagakrona@gmail.com v roku dveh ali treh dni. Ob sobotah in nedeljah mailov ne sprejemam, posebno še, če se niste oglasili cel teden, ob koncu tedna me pa zasujete s pošto.
  • Če česarkoli ne razumete, me, prosim, vprašajte. Lahko preko zgoraj navedenega maila, še rajši pa imam, če me za pomoč kontaktirate preko messengerja (GBF grozote). Če ga nimate, lahko prosite starše, če lahko uporabite njihovega.
  • Dragi moji, za vas je dobro, da se naučite. Zaradi mene lahko tudi rešitev preplonkate od sošolca oz. ga prosite zanjo. Ampak, to NI znanje. Ga boste pa (znanje, namreč) maja in junija presneto potrebovali. Imate idealno priložnost, da snov zares »zakapirate« – vsakemu posebej bom razložila, če boste hoteli – ampak ne na vprašanje: Nič ne razumem. Če se (na)učite, boste tudi vedeli, ČESA ne razumete. In to potem vprašate.

Ok, to bi bilo vse. Ostanite zdravi, imejte se fino, kolikor se le da (in da se kar precej 😉 ) in – se beremo.

Nataša Jelen

Električni krog

Rekli smo, da je električni tok količina naboja, ki se pretoči v določenem času. Če tole malo premislimo, lahko rečemo, da je električni tok usmerjeno pretakanje elektronov. Torej, to bi pomenilo, da tok teče od minusa k plusu. V resnici je tako, ampak DOGOVOR je, da tok teče od plusa k minusu. Ne me spraševat, kdo in kako ter kdaj so se tole dogovorili, nimam pojma. Ampak vi si morate zapomniti, da po dogovoru tok teče od plusa k minusu.

Če hočemo, da električni tok teče, potrebujemo neko pot od plusa k minusu. Tej sklenjeni poti rečemo električni krog. Sestavljen je iz izvira (baterija, generator, galvanski člen, akumulator, sončna celica), ki poganja el. tok, iz vodnika (žica) in iz el. porabnika (sesalec, luč, grelnik vode, itd.). Če je el. krog samo iz izvira in vodnika, pride do kratkega stika (kurcšlusa po domače – ste že kdaj slišali to besedo? Starši jo sovražijo, ker jim skuri napeljavo. Zato imamo v stanovanju varovalke, ki varujejo el. krog v stanovanju pred kratkim stikom).

Učinki električnega toka: svetlobni, toplotni, magnetni in kemijski.

Vodniki ali žice morajo biti iz materiala, ki dobro prevaja električni tok. To so kovine. Vendar je tudi med kovinami razlika. Najbolje prevajajo zlato, srebro, baker. Če bi bile žice zlate ali srebrne, v noben porabnik ne bi prišla niti stotinka ampera el. toka. Zakaj? Žice so bakrene, ker tudi baker dobro prevaja el. tok.

Naprava za merjenje el. toka se imenuje ampermeter.

Naloga: V učbeniku poišči simbole za elemente električnega kroga in se jih nauči na pamet.

Dostopnost