Mediteranska kuhinja

Sredozemska oziroma mediteranska kuhinja je znana in cenjena po vsem svetu. Slovi kot izjemno zdrava kuhinja, ki varuje zdravje in celo podaljšuje življenje. Njene prednosti priznavajo tako zdravniki kot strokovnjaki za prehrano. Osnova so preproste in izjemno okusne jedi, ki so pripravljene iz naravnih in zdravih sestavin. Sredozemska prehrana temelji predvsem na uživanju živil rastlinskega izvora, kot so zelenjava (jajčevci, bučke, paprika, artičoke, paradižnik), žita (pšenica, riž, pira, koruza, ječmen), stročnice (čičerika, grah, fižol), sadje (grozdje, fige, breskve, marelice), sveže začimbe (bazilika, timijan, rožmarin, majaron) in olivno (oljčno) olje. Različne vrste zelenjave so prava zakladnica vitaminov, mineralov in vlaknin, stročnice pa vsebujejo veliko beljakovin. Tudi sadje je pomemben vir vitaminov in mineralov, zato ga sredozemska kuhinja pogosto vključi v pripravo različnih glavnih jedi in slaščic. Olivno olje predstavlja osnovo sredozemske kuhinje že iz antičnih časov. Zaradi nenasičenih maščobnih kislin (vsebuje jih do 80 odstotkov) je zelo dobro za srce in ožilje. Pomembo živilo sredozemske prehrane so tudi ribe in morski sadeži, še zlasti plave ribe (sardina, tuna, skuša, mečarica in sardela), ki jih v Sredozemskem morju zagotovo ne primanjkuje. Ribe vsebujejo veliko joda, ki je pomemben za pravilno delovanje ščitnice, beljakovin, ki so pomembne za pravilno delovanje organizma in omega 3 maščobnih kislin, ki varujejo srce in ožilje. Meso in mesni izdelki se uživajo zmerno, prevladujejo pa predvsem jagnjetina in perutnina. Tudi jajca, sir in mlečni izdelki se ne znajdejo preveč pogosto na krožnikih.Čeprav si sredozemske dežele delijo isto morje in uporabljajo enake sestavine, je vsaka dežela razvila svoj lastni, zase značilni način, kako uporabiti sestavine v prehrani. Tako je za sredozemsko kuhinjo značilna raznolikost, ki jo odlikuje intenzivna aroma in pestrost barv.

Danes vas vabim, da za kosilo pripravite pečenega piščanca po mediteransko:

Sestavine:

1 piščanec
1 žlička soli
0,5 žličke mlete rdeče paprike
2 limoni
4 vejice svežega rožmarina ali pol žličke suhega
0,5 dl olivnega olja
5 strokov česna
1 skodelica izkoščičenih zelenih oliv
1 skodelica izkoščičenih črnih oliv
Postopek:

Očiščenega piščanca z večjim, ostrim nožem po hrbtenici prerežemo na pol. Obe polovici operemo pod tekočo vodo in osušimo s papirnatimi brisačkami. Meso natremo s soljo in mleto rdečo papriko. Pečico prižgemo na 200 stopinj Celzija.

 Pekač namastimo z olivnim oljem in vanj položimo piščančja kosa. Limono operemo in zrežemo na kolobarje, nato pa kolobarje razporedimo po piščancu. Drugo limono operemo in ožmemo ter sok prelijemo po piščancu.
Česen olupimo in stroke zložimo okoli mesa. Rožmarin enakomerno razporedimo po mesu, nato pa pekač potisnemo v ogreto pečico. Piščanca pečemo 25 minut, nato ga obrnemo in v pekač nasujemo olive. Pečemo še 20 minut. Pečenega piščanca na mizo postrežemo kar v pekaču.

Navodila za ocenjevanje

Dragi osmošolci, kakor že veste, je tole “labodji spev” ur fizike učenja na daljavo. Zato bom izkoristila priložnost, da vam tule v pisni obliki pojasnim, kaj morate narediti za pridobitev ocene iz fizike v drugem polletju. Takole gre stvar:

1. Izberite si nek naravni fizikalni pojav iz področja, ki smo ga v tem šolskem letu obravnavali pri fiziki

2. Takoj mi sporočite na g-mail koronagakrona@gmail.com , kateri fizikalni pojav ste si izbrali.

3. Izbrani fizikalni pojav opišite na praktičnem primeru v naravi, pojasnite, pri tem uporabite izraze iz fizike, enačbe, narišite skico, napišite, katere fizikalne količine nastopajo, katere enote, kaj se dogaja pri pojavu, kakšne posledice ima, ali je za človeka koristen ali škodljiv, če je koristen, kaj človek pridobi s tem pojavom, kako ga človek izkorišča, če ga ne izkorišča, ali bi ga lahko … skratka, napišite čim več dejstev, podkrepljenih s fizikalnimi ugotovitvami. Svetujem vam, da napišete s svojimi besedami, da veste, o čem pišete, ker boste morali pojav opisati pred tablo. Če boste samo c/p z interneta, vaše znanje ne bo omembe vredno (verjetno).

4. Rok oddaje je v četrtek, 4. 6. 2020. 8. b ima na ta dan fiziko, 8. a pa ne, vendar brez skrbi, prišla bom v vaš razred (vem, 54) in pobrala vaše izdelke.

Pa še kriteriji ocenjevanja:

1. Izvirnost pri izbiri pojava (kaj to pomeni: če imata dva ali več isti pojav (v enem razredu), se točke odštevajo): 2 točki

2. pravilen fizikalni opis po navodilih: 8 točk

3. dodana skica, risba, fotografija: 2 točki

4. Jasna, nazorna, pravilna predstavitev pojava pred tablo: 6 točk

5.  Oddaja v roku: 2 točki.

Za vsak zamujen dan oddaje se odšteje ena točka.

Kriterij: 20 – 18 točk – odlično (5)

17 – 15 točk – prav dobro (4)

14 – 12 točk – dobro (3)

11 – 10 točk – zadostno (2)

< 10 točk – nezadostno (1)

Želim vam uspešno delo. Če boste kdaj pri delu v dvomih, vprašajte.

Harmonika kolač s cimetom 7., 8. in 9. razred

Če imate radi cimet, je tale kolač kot nalašč za vas:

Sestavine:

Testo:

40 dag  gladke moke

15 dag sladkorja v prahu

2 dag kvasa

ščepec soli

70 g masla

0, 125 litra mleka

0. 1 liter vode

2 jajci

1 vanilijev sladkor

1 žlička sladkorja

Nadev:

18 dag kristalnega sladkorja

2 žlici cimeta

60 g stopljenega masla

Postopek:

V posodo stresemo moko, na sredini naredimo vdolbino, dodamo zdrobljen kvas in eno malo žličko sladkorja ter prelijemo z mlačnim mlekom.  Dodamo še ostale sestavine, dobro zgnetemo, lahko vržemo okoli 50x z vso močjo ob mizo in na koncu  testo oblikujemo v kroglo. Pustimo vzhajati eno uro. Nato pomokamo delovno površino in razvaljamo testo 30 x 20 cm in na pribl 1 cm debelo. Testo premažemo s stopljenim maslom in posujemo s cimetom in sladkorjem. Testo narežemo na trakove, te pa na kvadrate in jih polagamo enega čez drugega. V pekač (odamo peki papir in naložimo kvadratke v pekač, pokrijemo z vlažno krpo in pustimo počivati še pol ure. Med tem segrejemo pečico na 180 stopinj in pečemo 30 minut.

tik pred pečenjem

je že pečeno!

Ocenjevanje – drugič

Dragi sedmošolci, še kar se vas nekaj (iz 7. a in iz 7. b) ni javilo s številkami, da bi vedeli, kateri ekosistem morate obdelati. In ker je nova odločba – v sredo, 3. 6. 2020 pridemo vsi v šolo, prosim, prinesite izdelano in napisano kar v šolo. To velja za 7. a. 7. b pa naj pošlje učiteljici Žveplan, kot ste zmenjeni.

Vzgon

Le zakaj lahko v vodi plavamo, v zraku pa ne? le zakaj se drobna železna kroglica v vodi potopi, ogromna ladja, ki je prav tako iz železa, pa plava? Na to lahko odgovorimo z eno besedo: vzgon.

No, zdaj nismo nič kaj bolj pametni, kajne? Kaj pa sploh je vzgon?

Vzgon je sila, ki deluje na telo, potopljeno v tekočini. Ta sila (sila vzgona) ima nasprotno smer od sile teže  – torej silo teže zmanjšuje.

Vzgon je enak teži tekočine, ki jo telo izpodrine (Arhimedov zakon).

Enačba za izračun sile vzgona (ja, vzgon je sila) je torej:

Enačba za računanje vzgona. Kubični metri se pokrajšajo, torej dobimo enoto, ki je značilna za silo – newton

Arhimedov zakon (vzgon je enak teži tekočine, ki jo telo izpodrine) ponazorimo s primerom: Zamislimo si, da imamo ogromen kamen, ki ga sploh ne moremo dvigniti. Če pa spravimo ta kamen v vodo, ga bomo pa pod vodo verjetno dvignili –  ne z lahkoto, ampak mogoče  ga pa bomo. Kako to? Kar napišimo nekaj vrednosti: recimo, da ima kamen maso 100 kg. Če je iz granita, lahko s pomočjo gostote granita, ki znaša 2750 kg/m3, izračunamo volumen kamna: V = sila teže / specifično težo. Sila teže je 1000 N (ker je masa 100 kg), specifična teža je 27 500 N/m3. Izračunamo, da je volumen kamna 0,036 m3, kar je 36 dm3. Vemo (ker moramo znati na pamet), da je en kubični decimeter enako en liter in da en liter vode tehta en kilogram.

To pomeni, da je kamen izrinil 36 dm3 vode, torej je po Arhimedovem zakonu (vzgon je enak teži tekočine, ki jo telo izpodrine) sila vzgona 360 N in kaže v nasprotno smer kot sila teže. Kamen v vodi je tako za 360 N “lažji”, ima 640 N, kar je 64 kg. To še vedno (mogoče) ne moremo dvigniti, ampak kamen je skoraj za tretjino lažji.

Je zgornji primer razumljiv? Če ni, vprašajte.

Tule pa imate isto stvar (vzgon), razloženo malce drugače:

1. primer

2. primer

Dostopnost