Select Page

Pred 30 leti je zdaj že upokojeni raketoplan Space Shuttle v Zemljino orbito odpeljal vesoljski teleskop Hubble, ki je postal eden izmed najpomembnejših znanstvenih instrumentov vseh časov. S Hubblom se je namreč začelo morda celo najbolj produktivno obdobje v zgodovini raziskovanja vesolja.

Znanstveniki so ga pred tem razvijali več kot desetletje, ob popotovanju v vesolje pa je bil teleskop eden od najbolj zapletenih, naprednih in tudi dragih raziskovalnih instrumentov, kar jih je ustvarila človeška roka.

Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled; angleško Hubble Space Telescope, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje. Njegova lega zunaj Zemljinega ozračja omogoča, da lahko z njim posnamejo izredno ostre slike. Od njegove izstrelitve in vtirjenja leta 1990 je postal eden od najpomembnejših daljnogledov v zgodovini astronomije. Z njim so opravili nekaj izjemnih opazovanj in je pomagal astronomom pri boljšem razumevanju mnogih osnovnih problemov v astrofiziki. Imenovali so ga po ameriškem astronomu Edwinu Powllu Hubblu.

Na grozo astronomov, ki so teleskop v orbiti želeli zaradi odsotnosti atmosfere, ta observatorijem na Zemlji zastira pogled v vesolje, Hubble ob zagonu ni deloval tako, kot bi moral.

Napaka v izdelavi ene od ključnih komponent, ogledala, je namreč povzročila zamegljenost prvih fotografij, ki jih je Hubble poslal na Zemljo.

Ekipa astronavtov Nase je napako odpravila šele na prvem servisnem poletu konec leta 1993, takrat pa je Hubble tudi zares začel opravljati svoje poslanstvo.

 

Hubblova fotografija Orlove meglice, znana kot Stebri stvarjenja

Ko je bil Hubble popravljen, se je začelo morda najbolj produktivno obdobje v zgodovini raziskovanja vesolja. Vesoljski teleskop je že zelo kmalu potrdil domneve znanstvenikov o obstoju supermasivnih črnih lukenj in da ima eno v središču najbrž vsaka galaksija.

S Hubblovo pomočjo jim je uspelo določiti tudi starost vesolja, ki naj bi trenutno štelo približno 13,8 milijarde let.

Zaradi Hubbla danes tudi zagotovo vemo, da se vesolje širi – potrdil je tezo, ki jo je v 20. letih prejšnjega stoletja postavil že omenjeni astronom Edwin Hubble in si s tem prislužil posmrtno čast, da teleskop nosi njegovo ime.

Pa vemo, zakaj se vesolje širi? Tudi na to vprašanje je Hubblu uspelo odgovoriti – znanstveniki menijo, da se vesolje kot balonček (čedalje hitreje) napihuje zaradi temne energije. Kaj točno ta je, astrofiziki še ne vedo, so pa prepričani, da tvori več kot dve tretjini vesolja.

Hubblova prihodnost – bo treščil na Zemljo?

Pri Nasi menijo, da bo Hubble v Zemljini orbiti ostal vsaj do 30. let tega stoletja, po nekaterih ocenah morda tudi do leta 2040, a se razdalja med teleskopom in Zemljo zaradi gravitacijskega privlaka našega planeta počasi manjša.

Ko bo dosegla kritično točko, bo Hubble verjetno vstopil v atmosfero in se začel spuščati proti površini planeta. Astronome skrbi, da pri tem ne bo popolnoma razpadel. Padec bi lahko preživelo njegovo 2,5-metrsko ogledalo, ki lahko, če trešči v naseljeno območje, zahteva celo človeške žrtve.

Vir: https://siol.net/digisvet/novice/hubble-vesolje-znanost-nasa-space-shuttle-523889