Select Page

Tlak zaradi teže tekočine in tlak v tekočini – oboje zveni zelo podobno. Vendar ni, niti slučajno. Tlak v tekočini smo obravnavali prejšnjo uro, danes pa bomo obravnavali tlak, ki nastane, ker tekočina s svojo težo pritiska navzdol.Ste se že potapljali z masko vsaj do globine metra in pol? Verjetno ste pri tem začutili neprijeten občutek v ušesih – starejši so vam povedali, da je to “pritisk”. Ja, res je, to je tlak, ki nastane zaradi teže tekočine.

Čim globlje gremo, tem večji je tlak. Kako to? Zamislimo si, da imamo stekleno posodo, napolnjeno z vodo. In to vodo “razdelimo” na več plasti. Na čisto spodnjo plast pritiskajo vse gornje plasti, teža na isto površino je večja kot pod višjimi plastmi, torej je tlak večji.

plasti vode. kakšen je tlak pod njimi?

V isti globini je tlak vsepovsod enak:

Razmislite – imamo dve posodi, prva je napolnjena z vodo, druga z oljem. Kaj pravite, bi bil tlak na isti globini v obeh posodah enak? Ne, ne bi bil. Olje in voda imata različno specifično težo, zato z različno silo pritiskata navzdol. Voda ima večjo specifično težo, z večjo silo pritiska navzdol kot olje, zato bi bil tlak v posodi z vodo na isti globini večji kot v posodi z oljem.

Torej, pravkar smo ugotovili, da je hidrostitačni tlak odvisen od specifične teže tekočine in od globine:

Še ena zanimivost, povezana s hidrostatskim tlakom: v vezni posodi je tlak na isti višini vedno enak in sploh ni odvisen od oblike posode:

– tlak na isti globini je v vseh posodah enak

– tlak na isti globini je v vseh posodah enak

– tlak na isti globini je v vseh posodah enak

Hidrostatični tlak pa se še po nečem razlikuje od tlaka v tekočini – hidrostatični tlak se pojavi v odprti posodi, zato nanj vpliva tudi zračni tlak (ne pozabite, tudi zrak je tekočina). Normalen zračni tlak je povprečno 100 kilo paskalov – 100 kPa.

Tako, to bi bilo za zdaj vse o hidrostatičnem tlaku. Za utrjevanje pa si poglejte razlago še enkrat, tokrat v video različici.