Select Page

Pozdravljeni, osmošolci, danes bomo govorili o tlaku. Tlak? Vam je beseda znana? Ne preveč? Kaj pa, če rečem pritisk? Aha, to ste pa že slišali, ja. Dobro, v nekaterih primerih tlak sicer lahko enačimo s pritiskom, ampak vseeno bomo pri fiziki uporabljali izključno poimenovanje “tlak”.

Ste že kdaj hodili po snegu? So se vam noge udirale vanj? Kaj pa, če ste stali na smučišču s smučmi na nogah? Se vam je še udiralo? A da ne? Kako to?

Ja, seveda, “prste vmes” ima tu tlak. Čeprav prstov v resnici sploh nima. Lahko pa deluje na prste – zamislite si, da s prstom na vso moč pritisnete na mizno ploščo. Bi si upali pritisniti s tako silo na konico risalnega žebljička ali šivanke? Res upam, da ne. Saj veste, kaj bi se zgodilo – pri mizi nič, pri šivanki bi se zelo zbodli v prst in šivanka bi se vam globoko zapičila v prst. Torej, ne delajte tega!!!! To sem uporabila samo kot praktičen primer.

Poglejmo si, v čem se razlikujeta oba primera – prst je isti, naš, sila je enaka, torej se razlikujeta miza in konica šivanke. Površina konice šivanke je izjemno majhna – tam okrog 0,05 mm2. Površina ploskve, s katero pritisnemo na mizo, je precej večja – recimo, okrog 1 cm2 = 100 mm2. Obe površini sta torej v razmerju 1 : 2000. To je kar veliko, kajne?

Torej, če sta v zgornjem primeru sili enaki, lahko kaj hitro ugotovimo, da tlak ni sila. Pač pa je razmerje med silo in ploščino, na katero deluje ta sila pod pravim kotom.

Če zgornjo ugotovitev napišemo z enačbo, dobimo:

p = F/S

pri čemer je  p – oznaka za tlak (pressure), enota za tlak pa je (ja, vem, da neklateri že veste) N/m2 (newton ulomljeno s kvadratnim metrom).

N/m2 lahko poimenujemo tudi pascal.

Pascal (preberi “paskal”) označimo Pa in je precej majhna enota. Zato večkrat uporabljamo enoto bar (oznaka b). Tlak enega bara je enak tlaku 100 kPa ali 100 000 Pa. (10 na peto Pa).

Ugotovitev – čim manjša je površina, na katero deluje določena sila, tem večji je tlak. Površina in tlak sta obratno sorazmerni količini (čim manjša površina, tem večji tlak in obratno), sila in tlak pa premo sorazmerni (čim večja sila, tem večji tlak in obratno).

Takole, dragi moji, je bilo jasno? Če je snov na nekaterih mestih zamegljena, si, prosim, pomagajte z učbenikom

str. 110 – 114 (ali pa vprašajte mene prek messengerja ali e-maila). Oglejte si zgled za računanje tlaka na strani 111 in izračunajte naloge 7, 8 in 9 v učbeniku na strani 114.

Fakirje in njihove postelje iz žebljev verjetno poznate, kajne?

Kolikokrat ti moram še reči, da se ne igraj tako nevarne igre, kot je pretep z blazinami!!!