Select Page

Dragi moji sedmošolci, ko tole pišem in slučajno pogledam skozi okno, vidim sneg. Ja, sneg, danes zjutraj je skoraj medlo, verjetno ste nejeverno gledali skozi okno.

Jutri, ko boste tole brali, snega ne bo niti za vzorec. Saj veste, narava je nepredvidljiva.

Mi pa si bomo košček pomladne narave ustvarili kar v topli sobi. Naredili boste vrt v kozarcu. Majhen ekosistem, ki vas bo spominjal na to, da bo pomlad kmalu prišla – in da se do poletja ne bo več umaknila zimi.

Kaj potrebujete? Ne veliko: stekleno posodo (dober je tudi malce večji kozarec za vlaganje), malce prsti oz. zemlje, rastline (naberete jih lahko na najbližjem travniku ali v vrtu, če ga imate – navadne marjetice, trobentice, vijolice, jetrnik, podlesne vetrnice, žanjevec, pljučnik, spominčice, regrat, rman – kot vidite, je izbire ogromno), za okras morebiti kakšen kamenček, pesek, pravkar ozelenelo vejico … Če nimate rastlinic, nič zato. Posejte kakšno seme – fižolovo, krešino, redkvičino – zdaj je čas za to.

V stekleni posodici boste kmalu imeli pravi pravcati mini ekosistem. Vaša naloga je, da nama (namreč 7. b razred učiteljici Žveplanovi, 7.a razred pa meni) do 24. 4. 2020 pošljete vsaj eno fotografijo vašega vrtička, zraven pa napišete, kaj v tem mini ekosistemu predstavlja biotop, kaj pa biocenozo.

Še to: vrtiček postavite na okensko polico, da bodo imele rastline dovolj svetlobe (za kaj že?) in ne pozabite jih zalivati. Z zalivanjem pa morate biti previdni – ker steklena posoda na dnu ne bo imela luknjice, da bi voda odtekala, utegne biti vode hitro preveč in vrtiček boste utopili, kar je enako slabo, kot če ga izsušite.

Za pokušino pa tule nekaj fotografij vrtičkov iz preteklih let: