PETEK, 22. 5.: PONAVLJANJE in UTRJEVANJE

Dragi devetošolci, pozdravljeni!

Danes se vam zadnjič oglašava na daljavo.

Naslednji teden pa se zopet vidimo v šoli. S seboj morate prinesti DZ, literarne mape in zvezke oziroma vse vaše zapise, ki ste jih naredili v času pouka na daljavo. Kdaj je na urniku slovenščina, ste izvedeli v urniku, ki ste ga že dobili.

 

PONAVLJANJE IN UTRJEVANJE (samo preberite)

V prejšnjih urah smo obravnavali tri priredja oziroma razmerja (vezalno, stopnjevalno  in ločno). Ostala štiri (protivno, pojasnjevalno, sklepalno, posledično) bomo pogledali v šoli.

Vsi, ki ste ves čas pridno delali, lahko danes namesto učenja slovenščine gledate TV, poslušate glasbo, igrate igrice … Ostali pa naredite tisto, kar še morate.

 

Lepo se imejte, se vidimo v šoli. 😉

učiteljici Nataša in Marjana

 

ČETRTEK, 21. 5.: LOČNO PRIREDJE

Dragi devetošolci, zdravo!

V „normalnih“ časih bi odštevali dneve do začetka počitnic, sedaj pa marsikdo od nas odšteva dneve do začetka pouka v šolskih klopeh. Medve se jih veseliva, saj želiva, da se po toliko letih druženja poslovimo „v živo“.

 

STOPNJEVALNO PRIREDJE  (ponovitev)

Vsak naslednji stavek stopnjuje (presega) vsebino prejšnjega:

Najpogostejši vezniki so: ne,  ne – ne, niti,  niti – niti (vejice ne pišemo);

ne samo – (ampak) tudi, ne le – (ampak) tudi (vejico pišemo).

 

LOČNO PRIREDJE (RAZMERJE)

Stavka se med seboj izključujeta ali zamenjujeta.

Primeri:

(Ali) vzemi ali pusti.

Pri pouku bodisi klepeta bodisi riše po klopeh.

Za višje ocene nima dovolj motivacije oziroma ni dovolj sposoben.

Najpogostejše vezniške besede: (ali) – ali, (bodisi ) – bodisi; oziroma (vejice ne pišemo).

 

V DZ na str. 83 rešite 3. in 4. nalogo  ter 6. nalogo na naslednji strani.

 

Prepričani sva, da ne boste imeli preveč dela.

učiteljici Nataša in Marjana

SREDA, 20. 5.: VEZALNO in STOPNJEVALNO PRIREDJE

Dragi devetošolci, pozdravljeni!

Danes bova kratki, saj se nama zdi, da sva vam že stokrat vse povedali (zapisali). Na žalost pa čisto vsi ne slišite (berete) dobro.

VEZALNO PRIREDJE  – ponovitev

  1. Izraža dve dejanji, ki se dogajata hkrati: Jem kokice in gledam film.
  2. Izraža dve dejanji, ki se dogajata drugo za drugim: Grem v trgovino in kupim čokolado.

 Najpogostejši vezniki: in, ter, pa  (vejice ne pišemo).

 

STOPNJEVALNO PRIREDJE (RAZMERJE)

  1. Vsak naslednji stavek stopnjuje (presega) vsebino prejšnjega:

Niti ne posluša niti se ne uči. Ni ne poklical ne napisal sporočila.

Ni samo obnovil zgodbe, ampak jo je tudi ilustriral. Ni le prijazen, ampak je tudi zelo pošten.

Najpogostejši vezniki so: ne,  ne – ne, niti,  niti – niti (vejice ne pišemo):

                                           ne samo – (ampak) tudi, ne le – (ampak) tudi (vejico pišemo).

 

Sedaj pa se lotite reševanja nalog v DZ.

DZ, str. 80 in 81, nal. 1 do 3.  Lahko rešite tudi bolj zahtevne naloge: DZ, str. 81, nal. 4 in 5.

 

Upava, da ne bo pretežko.

učiteljici Nataša in Marjana

TOREK, 19. 5.: PRIREDNO ZLOŽENA POVED

Dragi devetošolci, pozdravljeni!

Čakajo nas samo še štiri ure učenja na daljavo, potem pa se zopet vidimo v šolskih klopeh.

Upava, da upoštevate najin nasvet in urejate svoje zapise. Ne bova vam „težili“, želiva le, da  s svojimi izdelki dokažete, da ste tudi v času pouka na daljavo delali.

 

Obravnavali smo dve pomembni besedilni vrsti PROŠNJO in ŽIVLJENJEPIS. Upava, da ju boste znali napisati, če ju boste rabili.

 

STAVEK IN POVED  (1. del DZ: JEZIK)

Danes pa bomo ponovili snov o stavku in povedi.

Kaj je stavek in kaj poved?

Stavek so besede zbrane okrog osebne glagolske oblike (povedka). Poved je zaključeno in smiselno sporočilo.

Enostavčna  poved ima en stavek (en povedek). Večstavčna poved ima več stavkov (več povedkov).

Večstavčna poved je lahko zgrajena podredno (iz glavnega in odvisnega stavka) ali priredno in je zložena iz dveh ali več enakovrednih delov (samih glavnih stavkov).

O večstavčni povedi oziroma odvisnikih smo govorili že lansko leto, pa tudi letos smo jih že ponovili (DZ, str. 72).

Ostane nam še PRIREDNO ZLOŽENA POVED. Začeli jo bomo obravnavati na daljavo, nadaljevali pa v šoli, kjer bomo razložili tudi nejasnosti.

 

VEZALNO PRIREDJE (RAZMERJE)

V DZ si na strani 77 preberite, katera priredja oziroma razmerja poznamo (PRIREDNO ZLOŽENA POVED).

Nato pa preberite, kaj je značilno za vezalno priredje in na naslednjih dveh straneh rešite vse naloge, ki so povezane s tem razmerjem.

 

Če boste natančno prebrali navodila in jih upoštevali, ne boste imeli težav.

 učiteljici Nataša in Marjana

PONEDELJEK, 18. 5.: ŽIVLJENJEPIS

Dragi devetošolci, dober dan!

Veseli sva, da večina izmed vas dosledno upošteva najina navodila in nama redno in pravočasno pošiljate domače naloge, ki so obvezne. Nekateri pa ste tako vestni, da se nama javljate vsak dan. Opravičujeva se, če vam ne bova takoj odgovorili, ker se približuje preverjanje in ocenjevanje znanja v določenih razredih in imava zaradi tega veliko več e-pošte.

 

OD POVEDI K BESEDILOM (1. del DZ: JEZIK)

Prejšnjo uro ste obravnavali besedilno vrsto PROŠNJA. V DZ na strani 109 ste prebrali značilnosti prošnje ter rešili naloge na naslednjih dveh straneh (1. do 8. naloga). S pomočjo rešitev preverite, dopolnite in popravite svoje odgovore: PROŠNJA rešitve.

 

Danes pa si v DZ na strani 112 preberite značilnosti ŽIVLJENJEPISA, ki ga moramo ponavadi priložiti, kadar pošiljamo prošnjo za delo, za štipendijo, počitniško delo …

Nato pa na straneh 112 in 113 rešite še 1., 2., 3., 4. in 6. nalogo.

 

Ne pozabite ta teden urediti vseh zapisov (DZ, LM in zvezek).

učiteljici Nataša in Marjana

 

PETEK, 15. 5.: PROŠNJA

Dragi devetošolci, dober dan!

Samo še en teden pouka na daljavo imate čas, da napišete in uredite tisto, kar še niste, med drugim tudi domače naloge (miselni vzorec od včeraj).

Misliva, da je boljše, če svoje obveznosti opravite že sedaj, v šoli pa bi počeli kaj bolj zabavnega.

 

OD POVEDI K BESEDILOM (1. del DZ: JEZIK)

Prejšnjo uro smo obravnavali besedilno vrsto pogovor, ki jo največ uporabljamo.

Nato pa ste v v DZ na strani 106 rešili naloge (od 2. do 6.).

  1. nalogo pa bomo rešili kmalu v šoli, saj ste prebrali, da se 25. 5. začenja za devetošolce pouk zopet v šoli.

 

Danes bomo obravnavali drugo besedilno vrsto, ki jo tudi zelo pogosto uporabljamo, to je PROŠNJA. V DZ na strani 109 si preberite značilnosti prošnje ter rešite naloge na naslednjih dveh straneh (1. do 8. naloga). Zopet bomo nalogo 9. spustili, a obljubljava, da se bomo tudi o tej nalogi pogovarjali v šoli.

Besedilno vrsto sožalje si lahko samo preberete, saj sva prepričani, da znate izreči sožalje, če je potrebno.

 

Pridno delajte sproti in tudi za nazaj, če je potrebno.

učiteljici Nataša in Marjana