Select Page

Preučevanje razvoja zarodkov in zakrneli organi

Primerjalna embriologija (embrio – zarodek) primerja zarodke različnih živalskih vrst in ugotavlja podobnosti in razlike med njimi ter na podlagi tega njihovo sorodnost. Če pogledamo slike, vidimo, da so si zarodki v začetnih stopnjah razvoja zelo podobni, potem pa se začnejo razlikovati med seboj. Strokovnjaki so ugortovili, da se v razvoju zarodkov pojavljajo določeni znaki vretenčarjev (hrbtenica iz vretenc, sluhovod) pred drugimi znaki posamezne vrste vretenčarjev. Čim bolj so si vrste podobne, tem daljši čas so si zarodki podobni med seboj.

Ker se v razvoju zarodka skupin organizmov izrazijo ali nakažejo razvojne stopnje določenih organizmov (npr. zametki škrg), ki jih imajo njihovi skupni predniki, strokovnjaki sklepajo, da imajo vrste živih bitij skupen izvor.

Ker so se organizmi skozi evolucijo razvijali in spreminjali, nekaterih organov ne potrebujejo več, pa so se vendar še ohranili v sledovih tudi pri današnjih organizmih. Takšnim ostankom pravimo zakrneli organi. Lepo lahko npr. zasledujemo zakrnitev prstov pri okončinah konja. Prvi znani prednik konja, eohip, je bil velik kot lisica, imel še vseh pet prstov, ker je hodil po mehkih močvirnatih tleh. Spremembe v podnebju so povzročile, da so imeli prednost pri razvoju osebki, ki so izgubljali petprstnost (mutacije!). Poglejmo si, kako se je to odvijalo skozi milijone let:

Tudi človek ima takšne zakrnele organe. Niti ne vemo, da jih imamo, če nam ne začnejo povzročati nevšečnosti:

Ti zakrneli organi in strukture so bili nekoč nujni, skozi evolucijo pa so se pomanjšali, postali enostavnejši in nekoristni. Vendar pa nosijo pomembne informacije o razvoju naše vrste. Kljub temu da nam jo včasih zakrneli organi pošteno zagodejo, kot na primer slepič ali modrostni zobje, brez njihove prisotnosti v našem telesu ne bi mogli izpopolniti našega filogenetičnega drevesa.

Zakrneli organi pri človeku so modrostni zobje, rep, priželjc, slepiš in sposobnost sinteze vitamina C (koze ga proizvajajo, mi ga moramo dobiti s hrano).

Priželjc
V nasprotju s splošnim prepričanjem zakrneli organi niso nujno neuporabni. V nekaterih primerih morda samo še ne vemo, kakšna je njihova funkcija. Nekdaj so na primer menili, da je človeški priželjc zakrnel organ. Zdaj pa je znano, da v primarnem limfatičnem organu, ki se v človeškem telesu nahaja v sprednjem delu prsnega koša, tik za prsnico, zorijo limfociti T. Izloča številne rastne faktorje in hormone, ki sodelujejo pri imunskem odzivu. Pri otrocih je dokaj velik s starostjo pa se manjša. Hormoni, ki jih izloča, skrbijo za obrambo telesa pred tujki.

Čeprav še ne poznamo njihove funkcije ali pa so jo izgubili, nam zakrneli organi služijo kot kažipot k našim prednikom. Noben organizem namreč ne more imeti zakrnelega organa, ki ga ne najdemo pri njegovih prednikih.

Trtica ali zakrneli rep

Trtica  je eden izmed osupljivih primerov atavizma (pojavljanje zakrnelih organov), zadnji ostanek repa sesalcev. Rep je pri sesalcih zelo uporaben, predvsem za vzdrževanje ravnotežja, izostal pa je pri opicah in ljudeh. Kljub temu pa vsi človeški zarodki imajo rep, sestavljen iz treh do petih vretenc, nekateri ljudje pa se rodijo tudi s podaljšanim repom, ki pa jim ga odstranijo brez komplikacij in posledic.

Modrostni zobje
Naši predniki, ki so bili rastlinojedi, so potrebovali močne kočnike za žvečenje rastlin. Zato še sedaj veliko ljudem zrastejo modrostni zobje, ki jih imenujejo tudi tretji kočniki (osmi zob v čeljusti). Teoretično jih še vedno lahko uporabljamo za žvečenje, vendar kar pri tretjini ljudi zrastejo postrani ali ostanejo zagozdeni, kar povzroči močne bolečine in infekcijo. Ti kočniki tudi relativno hitro propadejo.

Slepič
Še eden izmed zakrnelih organov, ki so posledica naše rastlinojede preteklosti, je slepič, od 6 do 10 cm velik izrastek, ki se pojavi na začetku debelega črevesa oziroma na prehodu iz tankega črevesa v debelega. V približno enaki velikosti se nahaja v rastlinojedih živalih, uporabljajo pa ga za presnavljanje rastlin, bogatih s celulozo. Ljudje tudi po odstranitvi slepiča ne čutijo posledic. Vnetje slepiča pa je lahko tudi usodno, zato strokovnjaki predvidevajo, da ima slepič neko dodatno vlogo pri imunskem sistemu.

Sinteza vitamina C
Pomankanje vitamina C pri ljudeh povzroči skorbut in posledično smrt. Ljudje nismo več sposobni sintetizirati vitamina C, čeprav so naši predniki to lahko počeli. Gen, ki je potreben za sintezo so leta 1994 našli v človeškem telesu, vendar ni deloval.

slepič

modrostni zob – nepravilna rast

Vir: https://www.delo.si/novice/znanoteh/pet-zakrnelih-delov-v-cloveskem-telesu-cemu-sluzijo.html

Odgovori na vprašanje: Na osnovi česa vemo, da se populacije skozi več generacij spreminjajo in da nastajajo nove vrste, nekatere pa tudi izumirajo? Naštej več (vsaj pet) primerov.

Moje družinsko drevo

Dragi učenci, vabim vas, da izdelate rodovnik vaše družine za štiri generacije (vi, vaši starši, stari starši, prastari starši). Če je to preveč, bodo zadostovale tudi samo tri generacije. Pri vsaki osebi napišite samo njeno ime in letnico rojstva.

S pomočjo izdelanega rodovnika boste pridobili oceno pri biologiji.

Najlažji in prvi korak je, da začnete pri sebi in si zapišete vse sorodnike, ki jih poznate. To bo vaša prva pot v preteklost. Vzemite list papirja, narišite skico družinskega drevesa, zapišite na dnu svoje ime in začnite zapisovati imena sorodnikov od spodaj navzgor. Vključite vse sorodnike, ki so obvezni.

Teorijo, kako sestavimo rodovnik, smo si ogledali 13. 5. 2020 pri pouku, spodaj pa imate nekaj fotografij, ki vam bodo verjetno dale ideje za vaše delo.

izjemno pregledno in praktično družinsko drevo

tudi takšen zapis je lahko

raste drevo, močno in košato

romantično, en čink nepregledno – ne priporočam, lahko pa naredite variacije na temo

starinsko

toliko oseb vam ni treba vstaviti.

Zapisati  morate še kako lastnost vaše družine, ki se deduje iz roda v rod ali pa preskakuje generacije. Če tega ni, opišite dedovanje barve las ali barve oči, višine, zvijanja jezika, prirasle ušesne mečice in podobnega (glej učbenik str. 48 in 49). Rodovnik napišite oziroma narišite na A3 format, ga slikajte ter pošljite (ali prinesite) preko g-maila učiteljici Žveplan (9.a) ali meni (9. b). Opis dedovanja določenega znaka natipkajte v e-mail (oziroma glejte navodila spodaj).

Izdelek morate oddati do ponedeljka, 25. 5. 2020.

Če boste ta dan prišli v šolo, prinesete celoten rodovnik, skupaj z opisom, v šolo, četudi ta dan na urniku ne boste imeli biologije.

Kriteriji:

  1. Štiri generacije: 5 točk
  2. Tri generacije: 4 točke
  3. Čim bolj izviren element dedovanja – 5 točk
  4. Pravilen opis dedovanja nekega znaka – 5 točk
  5. Jasen, berljiv zapis rodovnika – 5 točke
  6. Oddaja v roku – 2 točki
  7. Dodatne generacije – 2 točki
  8. Za vsak dan zamude pri oddaji se odšteje ena točka.

 

Skupaj: 22 + 2 točk:

Točke ocena
22 – 20 Odl (5)
19 – 17 Pdb (4)
16 – 13 Db (3)
12 – 10 Zd (2)
< 10 Nzd (1)

 

Učenci, ki ne bi oddali rodovnika, bi bili ustno vprašani, ampak menim, da se kaj takega ne bo zgodilo.

Rodovnik ali družinsko drevo

Rodovnik (učbenik str. 47) ali družinsko drevo je način spoznavanja svojih prednikov. Človeku je navadno družina poznana. Vemo, kdo sta naša mati in oče, poznamo svojo sestro in brata, navadno tudi vemo in poznamo svoje stare starše, tete, strice, sestrične in bratrance, včasih pa imamo celo srečo, da vemo, kdo so naši pradedje in prababice. Ljudem je poznavanje svoje rodbine nekaj navadnega in skoraj vsi spoštujemo svoje korenine ter se zavedamo njihovega pomena. V rodovniku se lahko označijo tudi dedne posebnosti družine, lahko zasledujemo dedovanje krvnih skupin, barve las, barve oči, skratka, lastnosti, ki se nam zdijo zanimive in bi jih želeli bolj podrobno preučiti – oziroma njihovo dedovanje.

Znani so rodovniki znamenitih vladarskih družin, npr. ruske vladarske hiše, kjer lahko zasledujemo dedovanje hemofilije, rodovnik celjskih grofov, rodovnik Habsburžanov … to so precej zanimive strvari, odtipkajte v google željeno geslo in spoznavajte prednike in potomce ter se zabavajte.

V učbeniku na strani 52 in 53 imate dva različna rodovnika in nekatera vprašanja, ki se tičejo rodovnika. Oglejte si jih, poskušajte odgovoriti, če vam pa kaj ne bo jasno, pa, prosim, vprašajte učiteljico Petro Žveplan (9.a) ali mene (9.b).

Odgovori na vprašanja z dne 6. 5. MMXX

Dragi moji devetošolci, še malo, pa se bomo lahko tudi v živo srečali v šoli. Jaz se že pošteno veselim, kaj pa vi? Tukaj je izpolnitev moje obljube – odgovori na vprašanja, ki so bila objavljena na spletni strani v sredo, 6. maja. Svetujem vam, da jih pazljivo preberete, popravite vaše odgovore (nekaterim sem jih že jaz oz. učiteljica Žveplanova) in si čimveč zapomnite. Zdaj pa kar k odgovorom:

  1. Pri procesu fosilizacije se največkrat ohranijo trdi deli organizmov, pri živalih kosti, zobje, kremplji, oklepi, pri rastlinah pa oleseneli deli.
  2. Mumifikacija in karbonizacija sta procesa nastajanja fosilov. Mumifikacija – v suhem in vročem ali suhem in mrzlem podnebju se organizem izsuši, ne da bi razpadel. Karbonizacija – v okolju brez kisika (npr. pogreznitev v blato) organizem poogljeni.
  3. Mednarodno sprejete (osnovne) kategorije naravnega sistema so: vrsta, rod, družina, red, razred, deblo in kraljestvo.
  4. Fosilizacija je fizikalno – kemijski proces, v katerem nastajajo fosili.
  5. V boju za obstanek se organizmi trudijo, da preživijo tako dolgo, da imajo potomce. To dosežejo s svojimi sposobnostmi, ki izstopajo iz povprečja.
  6. Za mezozoik je značilno, da ga razdelimo na tri osnovna obdobja: trias, jura, kreda. Dinozavri v juri zasedejo vsa življenjska območja – vodo, zrak in kopno. Na koncu krede izumrejo.
  7. Bistvo prekomernega potomstva je, da preživita v boju za obstanek (v povprečju) dva osebka, ki imata potomce. Tako se ohranja naravno ravnovesje.
  8. Srna beži pred volkom. Če jo volk ujame, srna podleže in je volk zmagovalec. Če pa srna volku ubeži, pa volk ostane lačen, izgublja energijo. Če se mu to zgodi večkrat, lahko pogine od lakote.
  9. Mutacije so spontane spremembe na genetskem materialu, ki so dedne. Lahko jih pa povzročajo tudi težke kovine, radioaktivno sevanje in nekatere kemikalije.
  10. Prednosti – večji pridelek, manjša občutljivost za škodljivce, več hranilnih snovi, daljša obstojnost. Pomanjkljivosti – ni (še) dovolj raziskav, ki bi potrdile popolno neškodljivost teh izdelkov, mogoča strupenost, nenameren prenos genov z gensko spremenjene rastline na »normalno« rastlino, mogoči nepričakovani učinki.
  11. Živi fosili so organizmi, ki so se ohranili skoraj nespremenjeni milijone let. Zelo, tudi v malenkostih, so podobni svojim prednikom.
  12. travnik – biotop – neživa narava: zemlja na travniku, blato, rosa, dež, ki pade nanj, zrak med rastlinami in v zemlji, mineralne snovi v zemlji, pesek, kamenčki, sneg pozimi. Biocenoza – živa narava – trave, cvetice na travniku – ivanjščice, marjetice, zvončnice, kukavičje lučce, regrat, trpotec, zlatice,… živali: deževniki, pršice v zemlji, bakterije, metulji, čebele, kobilice, polži, mravlje, pikapolonice, slinarke … Sami si izdelajte (s pomočjo literature) podobno še za morje, jezero, gozd, mlako.
  13. Populacija – skupina osebkov iste vrste, ki živijo v istem času na istem prostoru, se med seboj razmnožujejo in praviloma ne ali redko prihajajo v stik z drugimi populacijami iste vrste. Primer: populacija deževnikov na travniku pri OŠ Tončke Čeč. Življenjska združba – vsi organizmi (bakterije, glive, rastline, živali) v nekem ekosistemu (v bistvu je to biocenoza) – biocenoza travnika pri OŠ Tončke Čeč. Organizem – posamezen osebek neke vrste – katerikoli posameznik.
  1. Štiri kraljestva: kraljestvo bakterij, gliv, rastlin in živali.
  2. Neokameneli fosili: žuželka v jantarju, zamrznjen mamut v Sibiriji, izsušeno truplo živali v puščavi, Oetzi
  3. Fosili so ostanki davno živečih organizmov, ki so se ohranili na različne načine.
  4. Petrifikacija in inkrustacija sta procesa nastajanja fosilov. Petrifikacija – okamnitev – organske snovi organizma nadomestijo mineralne snovi iz okolice. Ostanki organizma se spremenijo v kamen. Inkrustacija – ostanke organizma prekrije mineralna skorja (crusta), ostanki se ohranijo.
  5. Line je izdelal kriterije za razvrstitev bitij v višje sistematske enote na podlagi telesnih značilnosti in zunanjega izgleda.
  6. Naravni izbor je posledica boja za obstanek.
  7. Reakcijska norma – obseg neke lastnosti, v okviru katerega se organizem lahko prilagaja okolju za tisto lastnost (primer imate napisan v zvezku).
  8. Naravni izbor je proces, boj za obstanek, v katerem preživijo in imajo potomce tisti, ki so najbolje prilagojeni na okolje, v katerem živijo.
  9. Paleozoik – šest obdobij: kambrij, ordovicij, silur, devon, karbon, perm. V zažetku je življenje omejeno na morje, kasneje se razširi v sladke vode in celo na kopno. Veliko nevretenčarjev, pojav prvih vretenčarjev – ostrakodermov, pojavijo se prve kopenske rastline psilofiti, ribe pljučarice, prve dvoživke – ščitoglavci, pojav plazilcev – seimuriji, žuželke, veliko praprotniv, pojavijo se prve semenovke.

Mezozoik – glej odgovor št. 6.

  1. Rdeča biotehnologija – področje medicine, uspešno rešuje človeška življenja, matične celice, vzgoja različnih tkiv (koža) iz njih, izdelovanje bioloških zdravil za nekoč neozdravljive bolezni, odprava neplodnosti. Pomanjkljivosti: pojavljajo se številne etične dileme.
  2. Umetno kloniranje: vzamejo jajčno celico samice, ji odstranijo jedro, v »prazno« spolno celico vstavijo telesno celico te samice ali kateregakoli drugega osebka iste vrste. Nato tako celico vstavijo v maternico samice – klon se razvija.

Primeri naravnih klonov: enojajčni dvojčki, dve amebi oz. katerakoli enoceličarja, ki nastaneta z delitvijo matičnega osebka, rastlina, ki je zrasla iz potaknjenca ali s pomočjo grobanja.

  1. Snovi, ki krožijo, so anorganske in organske. Krožijo s pomočjo dveh procesov: fotosinteze in razkrojevanja. Zelene rastline s pomočjo fotosinteze pretvarjajo anorganske snovi v organske. Te organske snovi so osnovna sestavina biomase – tkiva, organi in živi organizmi. Ko živi organizmi poginejo oziroma propadejo, to odmrlo organsko snov razkrojevalci razkrojijo v anorganske snovi, da jih lahko rastline spet uporabijo za fotosintezo.
  2. Modifikacije so spremembe, ki nastanejo na fenotipu (zunanji izgled in način delovanja osebka) zaradi vpliva genotipa in vplivov okolja. Niso dedne, če vplivi iz okolja izginejo, izginejo tudi modifikacije. Primer – gostejša dlaka sesalcev pozimi, porjavelost človeške kože poleti ali na morju.

Mutacije so spontane spremembe na genetskem materialu, ki so dedne. Lahko jih pa povzročajo tudi težke kovine, radioaktivno sevanje in nekatere kemikalije. Npr. črna ovca, bela vrana, noge prednikov kitov so s pomočjo mutacij postale plavuti.

  1. Razmere na Zemlji, ki so omogočile nastanek življenja: v atmosferi ni bilo kisika, bile so pa druge snovi, ki so bile sicer anorganske, vendar zgrajene iz biogenih elementov: voda, metan, amonijak, ogljikovi oksidi, dušikovi oksidi, hlapi žveplove kisline. Bili so prisotni tudi trije močni viri energije: strele ob nevihtah, UV žarki, vulkanski izbruhi.Pod vplivom teh energij so se vezi med atomi v anorganskih molekulah cepile, nastajale so nove molekule, dolge, iz velikega števila atomov, dokaj komplicirano zgrajene – prve organske snovi: peptidi, beljakovine in nukleinske kisline.
  2. Kenozoik: delimo ga na dve obdobji, terciar in kvartar. Začel se je pred 70 milijoni leti in še vedno traja. Za zemeljski novi vek je značilen razvoj višjih sesalcev, zato to obdobje imenujemo tudi doba sesalcev. Klimatske razmere so povzročile postopen prehod listnatih gozdov  v stepe, pri tem so se razvijale rastline enokaličnice – trave. Od živali so prevladovali kopitarji. Najmlajše obdobje zemeljskega novega veka – kvartar – imenujemo tudi doba človeka, ki je kljub majhnosti in telesni šibkosti kljuboval naravi. Pri tem mu je pomagal razum.
  3. Ščitoglavci – so prvi kopenski vretenčarji oziroma dvoživke; ostrakodermi – prvi vretenčarji; resoplavutarice – ribe, iz katerih so se razvili ščitoglavci; trilobiti – slovensko trikrparji, členonožci, vodilni fosili iz kambrija (vodilni fosil pomeni, da so fosile teh organizmov v tem obdobju po celem svetu našli največ).
  4. Živi fosili: rastline – ginko, sagovec, velbičevka; živali: amoniti, kljunaš, kljunati ježek, ostvar, riba latimerija. (poglejte si slike na internetu!)
  5. Analogni organi – imajo različen izvor, ker pa so skozi milijone let opravljali enake naloge, so si postali podobni po zunanji obliki. Primer sta krilo metulja in krilo (bolj pravilno je perut) ptiča. Krilo metulja se je razvilo iz kožne gube, perut ptiča pa je prednja okončina vretenčarja – torej popolnoma različen izvor. Za analogne organe pravimo, da so se razvili s konvergentnim razvojem – razvojem z zbliževanjem – različen izvor, enak razvoj.

Homologni organi – imajo enak izvor, ker pa so skozi milijone let opravljali različne naloge, so si postali zelo različni po zunanji obliki. Primer sta prednja noga konja in perut ptiča. Oba organa sta prednji okončini vretenčarja – torej popolnoma enak izvor. Razvoj pa je drugačen, saj je konj uporabljal svojo nogo za hojo po trdih, zbitih stepskih tleh, ptič pa svojo perut za odrivanje zraka in jadranje na njem. Za homologne organe pravimo, da so se razvili z divergentnim razvojem – razvojem z razdruževanjem – enak izvor, različen  razvoj.

 

 

UTRJEVANJE

Pozdravljeni, devetošolci, današnjo uro biologije bomo namenili utrjevanju snovi. Lepo prosim, odgovore na vprašanja učiteljici Petri Žveplan (9.a) in meni (9. b) pošljite do petka, 8. 5. 2020 in sicer natipkane na e-mailu. Zakaj tako – vzroke za takšno zahtevo sem vam že razložila pri fiziki. V ponedeljek, 11. 5., bom objavila pravilne odgovore.

 

  1. Kateri deli organizmov se največkrat ohranijo kot fosili in zakaj?

2.Kaj sta mumifikacija in karbonizacija? Opiši ju!

3.Naštej mednarodno sprejete kategorije naravnega sistema!

  1. Kaj je fosilizacija?
  2. Opiši boj za obstanek !
  3. Kaj je značilno za mezozoik?
  4. Kaj je bistvo prekomernega potomstva?
  5. Opiši praktičen primer boja za obstanek med dvema organizmoma različnih vrst!
  6. Kaj so mutacije?
  7. Prednosti in pomanjkljivosti gensko spremenjenih organizmov!
  8. Živi fosili – značilnosti!
  9. Naravni ekosistem – biotop, biocenoza – praktičen primer!
  10. Razloži pojme populacija, življenjska združba in organizem! Pri vsaki enoti pripiši primer!
  11. Koliko in katera kraljestva poznamo?
  12. Naštej vsaj tri neokamenele fosile!
  13. Kaj so fosili?
  14. Kaj sta petrifikacija in inkrustacija? Opiši ju!
  15. Na osnovi česa je Line izdelal kriterije za razvrstitev bitij v višje sistematske enote?
  16. Posledica česa je naravni izbor?
  17. Razloži pojme reakcijska norma, biocenoza in ekosistem! Pri vsakem pojmu pripiši primer!
  18. Kaj je naravni izbor? Opiši ga!
  19. Opiši paleozoik in mezozoik!
  20. Rdeča biotehnologija – prednosti in pomanjkljivosti!
  21. Umetno kloniranje- opiši, naštej vsaj tri naravne klone!
  22. Opiši kroženje snovi v ekosistemih!
  23. Opiši modifikacije in mutacije in pri vsaki navedi praktičen primer!
  24. Kakšne so bile razmere na Zemlji, ki so omogočile nastanek življenja?
  25. Opiši kenozoik!
  26. Kaj so ščitoglavci, ostrakodermi, resoplavutarice in trilobiti?
  27. Naštej nekaj živih fosilov!
  28. Homologni, analogni organi ter divergentni in konvergentni razvoj.

 

PRIMERJANJE ANATOMSKE ZGRADBE

Pozdravljeni, devetošolci, upam, da ste se med prazniki spočili in ste pripravljeni na zaključni šprint. Ne bo nič groznega, brez skrbi.

Danes bomo govorili o tem, kako se je skozi evolucijo spreminjala telesna zgradba in s tem tudi zunanja oblika in podoba organizmov. Spoznavali bomo torej anatomske značilnosti posameznih živalskih, pa tudi rastlinskih skupin.

In kaj sploh pomeni beseda anatomija? Slovar tujk pravi takole:

anatomíja -e ž (ȋ)
1.veda o zgradbi telesa živih bitij: dognanja anatomije / izpit iz anatomije
2.  zgradba telesa živih bitij: živalska anatomija; anatomija človeka, konja; anatomija mišic;  biologija – primerjalna anatomija – veda, ki primerja zgradbo posameznih organov pri različnih vrstah organizmov

Torej, morebitno nejasnost smo razložili, zdaj pa kar k snovi (najdete jo tudi v učbeniku na strani 80 – 81):

S preučevanjem notranje zgradbe organizmov so znanstveniki ugotovili, da so si nekateri organizmi oziroma deli njihovih teles zelo podobni na zunaj, notranjo zgradbo pa imajo zelo različno. Take organe so poimenovali analogni organi – imajo različen izvor, ker pa so skozi milijone let opravljali enake naloge, so si postali podobni po zunanji obliki. Primer sta krilo metulja in krilo (bolj pravilno je perut) ptiča. Krilo metulja se je razvilo iz kožne gube, perut ptiča pa je prednja okončina vretenčarja – torej popolnoma različen izvor. Za analogne organe pravimo, da so se razvili s konvergentnim razvojem – razvojem z zbliževanjem – različen izvor, enak razvoj.

 

Nasprotno pa imajo nekateri organizmi po zunanji podobi zelo različne dele teles, če pa preučimo njihovo notranjo zgradbo, pa ugotovimo, da so si zelo podobni. Take organe so poimenovali homologni organi – imajo enak izvor, ker pa so skozi milijone let opravljali različne naloge, so si postali zelo različni po zunanji obliki. Primer sta prednja noga konja in perut ptiča. Oba organa sta prednji okončini vretenčarja – torej popolnoma enak izvor. Razvoj pa je drugačen, saj je konj uporabljal svojo nogo za hojo po trdih, zbitih stepskih tleh, ptič pa svojo perut za odrivanje zraka in jadranje na njem. Za homologne organe pravimo, da so se razvili z divergentnim razvojem – razvojem z razdruževanjem – enak izvor, različen  razvoj.

Isto snov, razloženo malce drugače, najdete tukaj.

Domača naloga – poiščite po en primer za homologne in analogne organe iz rastlinskega sveta. In še: ali je lahko nek organ oziroma del telesa hkrati homologen in analogen? Razloži!